Objave v kategoriji 'Naši Otroci'

1,2,3,ŠOLA

1 komentar 2.09.2007 samoocka

No pa se je začelo,novo šolsko leto in novi izzivi nova doživetja in  spet bom začel hodit v šolo.Naš sine namreč gre v prvi razred in jutri bo zelo emocialno dan.Očka bo ponosen in na skrivaj bo kakšna solzica,pa kakšna slaščica,sokec , kakšna igrica,sploh jutri bo bolj potekalo v spoznavanju.Veliko jih bo jutri sedlo prvič v klopi hrama učenosti in nekaj med temi jih poznam.Želim , da jim jutrišnji , kot vsi dnevi minejo veselo, zadovoljno in polni novih učenosti,od nerodnega pisanja prvih besed in računov , do že skoraj filozofskih stvari in razmišljanj v višjih razredih .Naj spoznajo prijateljstvo, prvo zaljubljenost,naj spoznajo sami sebe in svet okoli sebe,se navzamejo modrosti in predusem , naj spoštujejo sebe in svoje vrstnike.

Ja sedli bomo skupaj z njimi in jim zavezali rumene rutice, ki naj vsem nam , ki se aktivno udeležujemo v prometu povedo, da je to mlado življenje najdragocenejše , najpomembnejše.Čuvajmo jih vsak dan ne le jutri.Tudi sami jih uvedimo v svet prometa in jim poskušajmo predstaviti pasti,zanke in nevarnosti tega dogajanja.Res, da bodo jutri in v prihodnjih dneh poostreni ukrepi policije, toda ali potrebujemo policijo, da nam dopove, kako naj ravnamo tam na cesti.Zdaj pač ni ministra , ki bi lahko odstopil, če bodo mlada življenja ogrožena že takoj na začetku.PAZIMO NA TE RUMENE RUTICE in na vse  druge ogrožene skupine.

Naj bo jutri s soncem obsijan dan za vse tiste , ki gredo prvič v šolo ali vrtec, za vse , ki se vračajo med prijatelje ,med učitelje in vzgojitelje.Naj bo poln novega zagona in nasmehov , vznemirjenosti in lepih želja in doživetij.Sam bom ponosen kot le kaj in vem , da se bom sedaj moral tudi sam na novo učiti,mu pomagati pri učenju in vajah, ter ga znati motivirati.Zdaj bom moral postati še “bolj očka”,nekako še bolj uskladiti vse skupaj .Sicer ne vem natanko kaj me čaka toda vse to je še bolj vnemirljivo,…

Na koncu naj vam še enkrat vsem skupaj zaželim PRIJETEN in VESEL PRVI ŠOLSKI DAN!

  • Share/Bookmark

Kategorija: Aktualno, Iskrice v očeh, Naši Otroci

Polnjenje baterij

1 komentar 7.07.2007 samoocka

Današnji dan smo preživeli v pohajkovanju in iskanju borovničk,robidnic in kakšne gobice , pa tudi za lep pohod po Pohorju.Uživali smo v razgledu in ni je fotografije , ki bi pričarala pogled ali bolje razgled , ki smo ga uživali.Borovnic je bilo sicer le za vzorec ( takih zrelih) , a nekako šele prihaja njihov čas in takrat se bomo posvetili tudi brusnicam. A v glavnem smo se sprehajali in si polnili baterije ob vseh lepotah, pa še vreme nam je služilo.Tako rad sem tam zgoraj in naravnost obožujem takšna pohajkovanja.Obožujem mir in tihoto gorskega sveta, to da se lahko v miru zleknem na travo in poslušam tišino.Še otroci so bolj pridni tam gori in malice jim ni nikoli zadosti.Čudijo se razgledom , čudijo se rožam , ki jih je vse polno na teh gorskih travnikih in cvetijo v mnogih barvah.Ne bom vam delal skomin s fotografijami a priporočam obisk tega dela Pohorja in možnost , da spoznate lepoto Črnega jezera,prostranost travnikov , borovnice in lep sprehod do Kop, do Črnega vrha.Ponujam vam možnost, da na lastne oči doživete poglede(razglede) na doline , ki obkrožajo Pohorje in na vršace tam nekje v daljavi(Uršljo,Peco,Raduho;…).

PRIPOROČAM.

  • Share/Bookmark

Kategorija: Iskrice v očeh, Naši Otroci

Za vse je kriv Ficko…

1 komentar 27.06.2007 samoocka

Zgodi se , da našim otrokom izgine kakšna stvar , ki jim je ljuba ali pa jim je pomenila neko vrsto razvade( dudica, flaška, ali kakšna plišasta živalca, ki je že odslužila namenu,…).Takrat je kriv Ficko, sosedov maček ali pa Wajti, sosedov pes , za katerega je nekdo rekel, da ga bo prijavil policiji, ko bo začel krasti kolesa(picikle).

Ja Ficko je nekaj dni nazaj naši tamali odnesel dudico, njeno zvesto spremljevalko , nekako smo otožni , ker tudi nam ni prijetno in nas malo boli,da smo mačka nekako obdolžili, a nekdo mora biti “kriv”.Je pa prijetno in spanec je mirnejši, ni več šripanja zobkov in zbujanja ponoči , ko je duda padla iz ustec.Tudi Ficku se bomo ododlžili s kakšnim priboljškom, ali z ovratnico s kraguljčkom , kot smo obljubili naši tamali sosedi.Najpomembneje je , da smo dudo pospremili iz hiše in naj se ne vrača več nazaj. Ko je le Ficko ne bi pomotoma prinesel nazaj.

Wajti pa bo najbrž v svoji “kleptomanski” vnemi odnesel nekaj drugega in potem zakopal na vrtu ali v sosedovem sadovnjaku.Dobil bo kakšno staro cunjo ali čevelj , da se mu nekako opravičimo ali oddolžimo, ker nam je pomagal odpraviti “razvado” našega tamalega.Malo nas boli, a nekako moramo zaključiti določene “razvadice” naših tamalih.

Ampak kako naj jim razložim , da Svizci štrajkajo, ko zmanjka čokolade, ali ko jo pozabim kupiti?Tudi zobna vila je imela težave a je vseeno dostavila “nadomestilo” za izpadli zobek ( knjigico Kozlovska sodba v Višnji Gori in Pink Panterja ( ta je bolj za očkovo dušo)).

Tako na koncu bi se rad v svojem imenu in imenu vseh , ki ju omenjamo, kot “strašna zločinca” opravičil Ficku in Wajtiju za to kar smo rekli zanju , a saj veste, tudi sami ste uporabili kakšen podoben izgovor , da ste odpravili to malo “razvadico” ( dudo,flaško, dekice, pleničke,…) in ja nekdo mora biti kriv ; zato še enkrat : Se opravičujemo !

  • Share/Bookmark

Kategorija: Iskrice v očeh, Naši Otroci

Ostali smo brez otroške zdravnice

Dodaj komentar 9.06.2007 samoocka

Včasih se sprašujem ali sem res doma nekje bogu za hrbtom , kot pravijo.Ugotavljam , da je za nekatere ta moja dolina taaako zelo daleč, kot da bi bila na drugem koncu sveta.Pa ni le zdi se tako .Sicer pa pravijo , da daleč od oči je daleč od srca.To slednje bo držalo, pa vam povem zakaj?Že vrsto let se pojavljajo težave z zagotavljanjem kvalitetna zdravstvene oskrbe , ki bi bila v zadovoljstvo bolnikov , kot tudi zdravstvenih delavcev.A vse ostaja pri besedah , pri “gasilskih” posredovanjih in gluhih ušesih države.

Ostali smo brez otroške zdravnice in kot je razbrati iz obvestila bo tako do nadaljnega.Sramota, ki bije v oči.Otroci torej do nadaljnega ne smejo zboleti ( a tudi odrasli nismo na boljšem, saj aktivno delajo le trije zdravniki, eden pa zradi bolezni le polovični del. čas).Vse besede o tem kako se bodo rešile težave , kako se bo vse uredilo so bile le obljube in nič več,praznina ki si ne zasluži komentarja.

Človek se vpraša kje je zdaj varuhinja človekovih pravic, kje je Unicef, kje so nevladne organizacije , ki pokrivajo to problematiko?Le kje so , tam v Ljubljani, tam kjer gledajo boga v obraz in mu …LAŽEJO, kako je vse lepo in prav , kako ni čakalnih vrst( ja če ni zdravnika koga bodo pa čakali bolniki, tako da saj res ni čakalnih vrst),…

Mi pa ki živimo tam za devetimi gorami, za devetimi vodami, pa upamo , se borimo in pošiljamo sporočila , a kaj ko jih nihče ne bere, saj so verjetno napisana v njim nerazumljivem jeziku.Tudi naše govorice nekako ne razumejo, ker bi drugače razumeli naše pozive, opozarjenja.Ja najbrž smo res tako zelo daleč , da se ne splača niti priti  pogledat kaj se dogaja tu v naši dolini.

Odgovorni so pozabili na otroke, pozabili so na tiste , ki bi jih morali zaščititi in jim nuditi pomoč, ter jim zagotoviti, da lahko pridejo do zdravnika , ko ga potrebujejo.A verjetno niso sposobni najti rešitve ali bolje ni volje , tako da tudi rešitve ni za pričakovat tako kmalu.Raje razpravljajo, kot pa da bi rešili problem.Tako pač je , danes niso pomembni Otroci, ampak asfalt, javna razsvetljava in ne zdravje in dobrobit Ljudi.Kajti pri tem ni dodatnih zasluškov, je zgolj “izguba”.

Postavljam si vprašanje ali naj vozim otroka več kot trideset kilometrov k pediatru/pediatrinji ali naj potrpim?A imam otroka, ki potrebujeta zdravstveno nego in še ena stvar je sem Enostarševec in je to samo potenciran problem.Toda država bi rada več otrok , a ni pripravljena da poskrbi za najosnovnejše in to zdravstveno varstvo otrok in mladine zagotovo je.

Kam naj vozijo mamice/očetje otroke v posvetovalnice, na sistematiko,na cepljenja,…, kam ?K zdravniku za odrasle, aha, zelo dober predlog, a po zakonu se otroci in odrasli bolniki ne smejo mešati.Morda vam je znano, da lahko otroška bolezen ubije odraslega, ne verjamete?Lani v začetku leta sem zbolel za vodenimi kozami ( otroka sta jih ravno prebolela) in vročina 39,5 , nisem bil zmožen ničesar , dobil sem pljučnico in obležal.Otroka sta to prebolela brez neke večje težave ( razen izpuščajčkov in srbenja) , sam pa sem bil akutno prizadet.

Pa tudi zdravniki ( za odrasle) niso nekako usposobljeni za zdravljenje otrok, saj jih eni že s svojim nastopom plašijo.Vsak starš ve , da otrok ko zboli potrebuje popolnoma drugačno obravnavo kot odrasli in to je še en argument proti.

Lahko samo upamo, da bodo tokrat slišali naš glas, prisluhnili in rešili težavo , ter poskrbeli za to , da otroci dobijo takšno oskrbo , ki jo potrebujejo in imajo ,pravico do nje. A upam , da ne bo obveljalo zgoraj zapisano:” Daleč od oči, je daleč od srca.”

In na koncu , kje je že ta Koroška , kje je Dravska dolina in ali ni to nekje v Avstriji? Da ne , da je to še Slovenija?Pa dajte no?  No potem pa že moramo…kaj obljubit, da jih malo pomirimo.Bodo že potrpeli.

Pa ne bomo.Ukrepali bomo,opozarjali in pridite kaj okoli, da vas popeljemo s splavom, da obiščemo cerkev Svetega Janeza( znana bioenergetska točka); no se vam že sanja kje je vse to?Ja pa pripeljite s seboj kakšnega zdravnika/zdravnico , po možnosti takšnega za otroke , pa kakšnega zobozdravnika.

Pa lep pozdrav in upam , da ne bosta zbolela, vsaj do nadaljnega.

  • Share/Bookmark

Kategorija: Aktualno, Naši Otroci

Izlet

Dodaj komentar 9.06.2007 samoocka

Sem nemirna duša , ki rada potuje in spoznava.Pa čeprav je to nekaj dni proč ali nekaj minut vedno se najde kaj , kar poteši mojo zvedavost.A sedaj na novo spoznavam Slovenijo in jo predstavljam otrokoma.Vedno znova se odpravimo kam in potem,…, skoz njune oči so nekatere stvari , kraji in dogodki popolnoma novi , tudi mene presenetijo novitete in srečen sem , da jima lahko pokažem nekaj lepega , prijetnega in ju kaj naučim.

Prejšni teden smo se tako odpravili na izlet z “vrtičkarji”.Ker pa je vreme bilo bolj aprilsko in ker otroci te starosti enostavno obužujejo živali smo se odpravili na obisk turistične kmetije.Res smo z dežele , a tudi tu se vse bolj pozna , da ni več tako , kot je bilo v mojem otroštvu.Intenzivnost kmetijstva pač.

Kar se pa tiče prosto živečih živali pa še toliko bolj.Hrup in naseljenost sta jih pregnala proč od pašnikov tam nad vasjo in vse več jih konča pod kolesi vozil.Pa smo se odločili, da otrokom približamo naravo , ker obstaja tudi ta možnost.

Otroci so z vznemirjenostjo čakali dan , ko bodo odšli na kmetijo.Mnogi med njimi bolj redko vidijo domače živali , a take prosto živeče , še sam redko vidim , pa čeprav se dosti zadržujem v naravi.Pa je bila njihova otroška želja izpolnjena in po “sprehodu” po obori so videli veliko jelenjadi, srnjadi , muflone, veveričke in v živo doživeli mlado košuto , ki je ostala sama brez mame in jo gospodar pokaže otrokom , ker je navajena ljudi , saj so jo vzgojili.Večino časa preživi prosto v obori , a vedno znova pride k ljudem , k otrokom in to je ustvarilo nepopisno navdušenje in Pika je bila glavna zvezda ogleda. 

A na koncu je prišlo tisto najslajše , prava kmečka malica s pravim domačim jabolčnim sokom , za starše pa mošt ( koroško vino).Ja smo pač pokrajina, kjer uspevajo še stare sorte jabolk in ljudje še znajo narediti pravi domači “jobolčnik”, pa jelenovo salamo, domač ržen kruh in otroci so vse pospravili v trenutku in potem uživali na poti domov.Saj vlak in priložnost ko lahko potrobiš in saj za trenutek doživiš vzdušje strojevodske kabine,pač naredi veselje otrokom.Ja to pa delajo očkove veze in poznanstva in ko imajo otroci kaj od tega je  še boljše in lepše.Otroci se kar niso mogli natrobiti in Hvala sodelavcu , da jim je to omogočil.Hvala v mojem in predvsem otroškem  imenu.

Še enkrat Hvala vsem za čudovito popoldne in družbo v svetu narave in spoznavanja kmetije , ter gozda s vsemi njegovimi prebivalci .Za konec pa še hvala Piki za prijaznost in potrpežljivost.Glej slike.

*opazovalnica

p6070411.JPGp6070427.JPG 

                                                                                 * Pika

  • Share/Bookmark

Kategorija: Iskrice v očeh, Naši Otroci

Poklic?Očka!

Dodaj komentar 7.06.2007 samoocka

Ko sta se rodila otroka drug za drugim v dobrem letu sem postavil “poklic” očeta na prvo mesto.Veliko jih je , ki jim je služba še vedno prva,otroci pa… jih bo že mama vzgajala in skrbela zanje.Saj dajem plačo , jih oblačim, hranim, …

A otroci potrebujejo očeta.Sam sem ugotovil, da sem se odločil pravilno in sedaj ko sem ostal sam z mojima sončkoma je to še bolj prišlo do izraza.Spletli smo vez , ki nam pomaga živeti , ki nam pomaga ljubiti.V službi so spoznali , da sem prvo Očka in potem vse drugo.vedo , da bom delo opravil varno in zanesljivo , ter da me morajo jemati , kot nekoga , ki je prvo očka , ki mora imeti red, da se lahko posveti otrokoma.Saj delam tudi nadure in ponoči, a to sodi k poklicu.

Včasih ko usposabljam kakšnega pripravnika se zalotim , da to očetovstvo prenesem na to področje.Vedno znova mu dajem to , kar bo potreboval na svoji poklicni poti; dajem mu svoje izkušnje, opozarjam , svetujem in ja tudi “skregam” ga.S fanti , ki so šli “skoz moje roke” imam dober , prijateljski odnos in vem da cenijo moj trud , ki sem ga imel z njimi.Vedo , da jim bom pomagal z nasveti in če bo potrebno jim bom razjasnil kakšno težavo.

Doma pa sem tisti , ki kuha, pere ( ja celo pralni stroj znam uporabljati ) pospravljam , se igram , brišem nosove , cartam in z jesenjo bom postal nekdo , ki poučuje in spoznava na novo to kar se je dogajalo pred tridesetimi leti.In danes grem z njima na “vrtičkarski” izlet in hej , ali ni to fajn, ko pustiš, da se v tebi spet prebudi otrok, pa čeprav si po poklicu Očka?Verjemite mi ,  da kar prija in veliko se naučim in zvem o sebi.Ja ta moj poklic je res čudovit , čeprav sta “delodajalca” zahtevna mi ni žal.

Vem , da pomenita težave pri odraščanju , skrb , neprespane noči , a  na koncu odtehta to , da sem z njima , da se ne bojim ampak ju vzgajam in skrbim zanju po svojih najboljših močeh.

Zdaj grem pa pripravit vse kar potrebujemo za ta naš izlet. Hvala.

  • Share/Bookmark

Kategorija: Iskrice v očeh, Naši Otroci

Cartanje

3 komentarjev 5.06.2007 samoocka

Danes je bil dan za cartanje, padal je dež in drugega nismo imeli početi , pa tudi sam sem bil iz nočne.Pasalo je , bilo je kot vedno prijetno in potem…zvoni telefon , pa ne morem vstat, pa ne morem pritisnit gumba za sprejem, ker sta mi zaspali roki.

Sreča je da nimam videofonije in avtomatskega odziva, bilo bi nekaj za Youtube .A smo poklicali nazaj in tudi otroka sta spala naprej,vzela sta si svojih nekaj kitic.

Radi počnemo to že od rojstva obeh smo prakticirali , spanje na prsih in poslušanje srca, zdaj se mi pa oba zavlečeta vsak na eno roko in potem gledamo risanke ali pa…

Zvečer prebiramo pravljice in zgodbice za lahko noč, imamo nek prav poseben obred , ki ju pomiri in potem spita vso noč.S tem jima dam vedeti , ta sta lahko brez skrbi in da je očka tu nekje in da se lahko zatečeta k njemu, če bodo grde sanje ali kaj drugega.

Imata svojo sobo in tako nastropno posteljo, a ponavadi zaspita pri meni med branjem pravljice ali ko se potem še malo pocrtljamo.Nekateri pravijo , da ju  razvajam , da bom imel potem probleme.A to , da jima moram ustvariti občutek varnosti , željenosti , da potrebujeta ustaljene navade , pa da je to le nakladanje teoretov.Vzgoja mora biti stroga , da ti otroci ne bodo potem “po glavi srali” pravijo in govorijo , da bom že videl.Vzgoja mojih dveh sončkov je pa moja stvar in če za to , ker ju sam nekako najbolj poznam in vem kaj potrebujeta.

Potrebujeta pa mene in Ljubezen , veliko ljubezni , varnost in urejenost , ter čas da odrasteta v sposobni popolnoma samoopravilni osebi.Kaj je narobe , če pocrkljamo svojega otroka in mu dajemo ljubezen , če utrjujemo to čudovito vez , ki jo potrebujemo tudi , ko odrastemo.

Tudi kot odrasli si zaželimo pozornost , to da nas nekdo stisne k sebi in nam brez besed pokaže , da smo željeni in kako naj to pričakujemo od nekoga , ki ne pozna tega občutka?

Zato stisnite k sebi svoje otroke in jim dajte vedeti , da so željeni , ljubljeni in če vam se zahoče jokajte od sreče, ker dajete.Navadite jih , da bodo znali odpreti svoje srce in ko bodo odrasli vam bodo hvaležni.

Sam sem hvaležen svoji družini , ker mi je pokazala , da se še vedno lahko zatečem k njim .Ni lepšega , če imaš nekoga , ki ti obriše solze , ko ti je hudo , te posluša , je tu zate in ko bo potrebno ve , da boš tudi ti tu.

Najtežje je ko ostaneš sam in se nimaš nikomur zaupati , takrat ponavadi nastanejo tragedije in potem , … najhuje je ko si nekaj kar so njihove oči videle zadnje, pojavi se tisoč vprašanj in odgovor ,…

Zato morata vedeti , da bom vedno tu , pa čeprav bosta sama reševala svoje težave , a nasvet pogovor ali pa le to da bom poslušal , kar jima leži na duši.In ko bom ded si želim stisniti vnuke k sebi , kot zdaj njiju in jim pokazati , da sem tu in če me bodo še oči služile bom prebral kakšno pravljico.

Veselim se že večera in pravljice , ter izleta v četrtek z vrtičkarji , to bo prava sprostitev in veselje.Če me kdo vpraša kaj sem po poklicu mu pa vedno odgovorim , da sem polno zaposleni očka , ki je dodatno zaposlen na železnici.

Pa pocartajte se.

  • Share/Bookmark

Kategorija: Iskrice v očeh, Naši Otroci

Ati kdaj bo prišla mami?

2 komentarjev 2.06.2007 samoocka

Pride dan , ko bi morala priti na obisk ( stik) mama mojih otrok.Toda zdaj je nista videla že nekako štiri mesece.Ni je in kdaj bo prišla , tega najbrž še ona sama ne ve.Toda vprašanje ostaja in moja domišljija je nekako na skrajnih mejah .

Vedno znova se sprašujem kako naj jima razložim , da je njuna mami enostavno pozabila nanju, da so ji pomembnejše druge stvari oziroma ljudje.Ne želim prizadeti njunih dušic , pa tudi kaj slabega ne želim govoriti o njuni mami , pa čeprav bi jima včasih rad dejal , da enostavno nimata več mame.

Imata jo in vedno bo njuna mama ne glede nato , da ju je zapustila in ni pokazala nobenega obžalovanja , ali celo želje po ustvarjanju stikov.Bolj se je osredotočala na povzročanje zmede in težav.Iskala je neke pravice , ki ji ne gredo in poskušala “zagreniti” naša življenja.

Vedno znova je imela pripombe na stike in potem – je pa ni bilo.Glavno je bilo , da je v njuni mali Življenji vnašala zmedo in razočaranje.Kolikokrat sem ju pripravil na stik , pa je odpadel brez pojasnila , ni je bilo moč priklicati na telefon , da bi jima sama razložila zakaj je ni bilo.Drugič je zamudila in jima nekako podrla dnevni ritem in potem , odšla kot da se ni nič zgodilo.Imela je le en sam cilj , nagajanje in povzročanje bolečine otrokoma , ki ju je nosila pod srcem , a ju je zdaj izrabljala za svoje nizkotne igre.

Toda sedaj je takšnih vprašanj vedno manj in kot da sta se odločila , da ne bosta več spraševala ali pa je enostavno ne “zaznavata” več oziroma ne čutita potrebe po njej , po njeni družbi , bližini.Počasi jo izrivata iz svojega življenja in pozabljata nanjo . Včasih se zdi , kot da je nikoli nista imela.Sedaj imata neko novo družbo ( družino) , ki jo imata zelo rada in srečen sem , da sem spoznal Prijateljice , ki mi bodo nekega dne morda ( najbrž zagotovo ) pomagale z nasveti , saj sem oče punčke , ki bo odrasla v dekle in takrat upam , da ji (mi) boste pomagale z nasveti in pogovorom , kajti določenih tem ne morem prikazati iz “prve” roke , iz svoje lastne izkušnje.

A vse to bi ji lahko razložila mama , če bi le želela sodelovati pri njuni vzgoji , a če bi bilo tako bi bil še vedno poročen in otroka ne bi bila izpostavljena “negativni” izkušnji , kako je če nate pozabi eden od staršev , konkretno mama.

Zdaj so na sporedu vprašanja v zvezi z druženjem z novimi prijatelji/prijateljicami , a otroki se tako hitro najdejo in včasih si želim , da bi se odrasli v nekaterih rečeh zgledovali po njih.

A nekega dne se bo spet pojavilo vprašanje :”Ati kdaj bo prišla mami?” Kaj jima bom odgovoril tokrat , še ne vem bom pa najbrž povedal resnico , ki pa jo najbrž njuni mali dušici že nekako slutita ali pa sta sami prišli do spoznanja.

Bo pa prišel čas , ko bo želela stik z njima in prav zanima me kako bo , kaj bosta naredila?Vem pa , da ne bo prijetno, za njo.

  • Share/Bookmark

Kategorija: Globina duše, Naši Otroci

Prav posebno darilo

4 komentarjev 29.05.2007 samoocka

                                          p5260382.JPG

Sobota in lep sončen dan , poln topline , sproščenosti in druženja in da ne pozabim dobil sem tri lepa darila.A o tem pozneje , na vrsti sta slavljenca , ki jima je bila namenjena torta ( glej sliko ), če dodam da je bila zeeelo dobra in iz dveh okusov in sploh malce posebna , ampak … mljask. A sedaj k darilom , ki jih eni gledajo skoz oči vrednosti v denarju , drugi pa spet skoz oči prijateljstva in “malih” toda ogromnih pozornosti.Najlepše darilo , ki ga lahko daš si ti sam in najlepše kar lahko dobiš je družba prijateljev , ki te s tem ko praznujejo s teboj še posebej počastijo.Najbolj enostavno se je opravičiti , nekoga prikrajšati za svojo družbo.Res , da je majhno darilo , majhna pozornost željena , posebej v otroških očeh , a sproščena družba vrstnikov je še boljše in lepše darilo. Kako prijetno je stati ob torti , ko ti zapoje zbrana družba in si najpomembnejši tisti hip, tisti dan , kako gre v slast torta , ko jo ješ v veliki družbi razigranih prijateljev.To je tvoj dan . In to je že eno od daril , ki sem jih dobil – prijetna družba prijateljic in naših otrok, prijeten vrvež pozno pomladnega dne , neke uverture v poletje in počitnice , ko se bomo lahko malce oddahnili.

                                                      p52603861.jpg

A tu je najlepše darilo , ki ga lahko dobiš in to je nasmeh sreče in tiste iskrice v očeh , ko je vse tako lepo in veselo.Rad imam ljudi , ki znajo pokazati svojo srečo in jo deliti .In ni lepšega , kadar je zadovoljen otrok .Že tako morajo kdaj potrpeti in se zadovoljiti s tem , kar smo jim sposobni nuditi , a to da so ob takih trenutkih oni Najpomembnejši , ter da jim damo vedeti , da je to njihov dan je eno tistih daril , ki jih ne merimo z denarjem ampak z nasmehom na otroškem licu.

Želim si čimveč takih daril , takih trenutkov , ko se sprostimo in si napolnimo Življenje tudi s prijetnimi dogodki in smehom .

Ja vse se je začelo s “solzicami” in strahom , da vreme ne bo “ta pravo” ; pa je zdržalo vreme in se je končalo s smehom , veseljem in … ( nekaterih stvari enostavno ne moremo opisati z besedami , moramo jih doživeti , jih shraniti v skrit kotiček lepih doživetij).

            ZATO HVALA VSEM , KI STE SPREMENILI “SOLZICE” V NASMEH .

Hvala očetu  za peko , sestrama za pomoč in torto , vsem za gostoljubnost in a lahko to ponovimo še kakšno krat , refošk pa :” Rad bi spoznal “sod” iz katerega je natočen.”

                                            Hvala še enkrat za ta prav posebna darila.

  • Share/Bookmark

Kategorija: Iskrice v očeh, Naši Otroci

Prav posebna deklica

2 komentarjev 19.05.2007 samoocka

Poznamo prav posebno deklico in danes nas je obiskala.Zakaj je tako posebna, kaj je takega ? Mala Nika je prava borka saj je bila že kot dojenka operirana na srčku in pred kratkim ( kakšnega pol leta ) še drugič , a to ni njena prava “bolezen” , če smem uporabiti ta izraz ( ne zdi se mi ravno primeren ), je posledica njenega pravega stanja , tega da se je rodila z Dawnovim sindromom.A to veva jaz in njeni starši , bolje njen očka.Mojih otrok ne zanima vse to ( pa tudi razumela ne bi vsega tega ) , zanima ju le njena družba , to da se skupaj igrajo in ušpičijo kakšno vragolijo , da ližejo sladoled, da jim mine čas ko so skupaj.Ne gledata jo s pomilovanjem , kot naša soseda .In jutri bo spet polna vprašanj in svojih včasih prav “svojevrstnih ” mnenj- toda je naša soseda, malce nerodna včasih, a imamo jo radi , posebej otroka A vrnimo se k našim junakom So prav posrečena kombinacija in komaj čakam poletja ko bodo čofotali v bazenu pred hišo ( takim za napihnit) in ko bodo spet pogruntali nove norčije z “Mega tovornjakom”.Popoldan je minil kot bi mignil in srčki zdaj spijo vsak v svoji postelji , pred tem pa sva z njunim očkom morala obljubiti , da spet pride.Njen očka je prav poseben človek in če rečem , da mi je bil mentor na začetku moje poklicne poti ne bom lagal.Ostajama dobra prijatelja s podobno zgodbo .V šali pravi , da je “vikend samohranilec” , a si želi da bi hčerka živela z njim.Pravi , da sem sedaj jaz njegov “mentor” saj sem pravi “profi”.A naj bo kakorkoli , važno je prijateljstvo in to , da so najini sončki zdravi in srečni , pa čeprav na koncu dneva umazani in utrujeni , tako da kar popadajo v postelje.Izkušnja današnjega dne je zanimiva in če rečem pomirjujoča, ponosen sem na moja sončka kako jo vedno znova sprejmeta kot sebi enako, kako se ujamejo – ko bi nekateri odrasli imeli tako sposobnost bi bilo dosti lepše , prijetneje in izognili bi se včasih , kar “čudnim” vprašanjem in tistim pogledom , ki pravijo ” no ti ubogo dete” in se hitro obrnejo proč.Kako jih je strah takih otrok .Spomnim se časov , ko je moja hči še imela pogoste napade in je dobivala zdravila v obliki inhalacij; kar naprej smo poslušali “kako uboga , da je “,toda da bi jo kdo popestoval , to je  druga tema.Morda je to moja vzgoja , ali to da v svojem življenju srečujem mnogo invalidnih ljudi , bolnikov , invalidnih otrok – naša babi je namreč zelo dejavna pri delu v invalidski organizaciji.Morda je to , da me je izkušnja bolezni v mladosti navdala z nekim občutkom , da ni pomemben videz ampak srce.Celo neka uveljavljena slovenska rock zasedba poje”… jaz ne verjamem v telo , rad bi te videl v srce…” in otroci “vidijo v srce” , ne verjamete – dobro jih opazujte.Kako veliko se lahko naučimo o sebi ko gledamo otroke.Veselimo se že prihodnih srečanj , ko nama bo služba spet dovolila .

Hvala, za lep dan in lahko noč.

  • Share/Bookmark

Kategorija: Naši Otroci

Naprej Nazaj