Samo Očka

Moji začetki

Dodaj komentar 5.05.2007 samoocka

Danes sem nekako premišljeval kako sem pristal tukaj, v tem poklicu , kako to da sem se odločil , da bom delal to , kar počnem nekako že dve desetletji. Spomnim se , da sem že kot otrok mnogo potoval saj sta oba starša delala v tujini in sem bil nekako “ves čas na poti”.Občudoval sem parne lokomotive , ki so sopihale tam na na drugi strani Drave.Spomnim se oblakov dima in pare njihove “žvižge”, kot da vabijo in tisti zvok , ko so jemali vodo ,kurjača ,ki je z majhno pumpico ( mazalico) mazal ležaje - romantika in otroški spomin.

Spomnim se deda Lojza , ki me je prvič vzel na to “pošast” , ki je sopihala in pihala oblake pare in njega , ki je dovolil , da zažvižgamo-zastrupil me je , Hvala mu.

Prišla je srednja šola in delo v delavnicah ( poleti na praksi ) , nato pa ; bil sem sorazmerno mlad , ko sem prvič prijel za “kontroler” in … pa so rekli , da nikoli ne bom to , tisti “bolni” deček , ki je ves čas po bolnicah , ta že ne bo nikoli Strojevodja , ni šans .

Pa sem in kar dobro mi gre.

Spomnim se nekega dogodka , ki sem ga pred leti doživel v Avstriji ; človek za omizjem me vpraša , kaj neki počnem v življenju, povem da sem “lokfirer” in glej njemu se zasvetijo oči , dobesedno , bi je kot mali otrok in čeprav je bil regijski vodja neke zavarovalnice , mi je zavidal.

Zavidal mi je moj poklic , to kar počnem vsak dan in takrat  me je prešinilo , da sem sebi “uresničil sanje prenekaterega otroka”.Še danes me kdaj poprosi kakšen očka ali mamica , če se sme njen ( njegov) nadebudnež za hip znajti v mojem svetu in seveda zapiskati.Vesel sem.

A nazaj k moji prvi samostojni “turi”.Trema je bila ogromna , a adrenalin je delal svoje in ta natreniranost mi je pomagala , da sem zagnal motor in potem - preoblekel sem si srajco .Od daleč me je opazoval “kontrolni strojevodja” , da ja “zelenec” ne bi končal še preden je sploh začel , preden je sploh speljal,bil je kot kakšna mati koklja , ki pazi , da se kakšnemu njenemu ( njegovemu) piščetu ne zgodi , kaj slabega .

A zmogel sem in nekako prišel do točke , ko tudi sam koga občasno usposablja in takrat vidim samega sebe , takrat na začetku in mu prisluhnem , pomagam -moji spomini so bili drugačni , bili smo “smrkavci” ponavadi z višjo izobrazbo  kot mentorji , a tako je bilo takrat. Vsaj sam sem drugačen , raje mu dam dobro popotnico , kajti nekega dne bo pripeljal nasproti meni in če ga nisem naučil vsega - raje ne o tem , ne danes.

Tako počasi bom končal to mojo prvo “turo” in ob priložnosti , ko se srečamo , pridite in lahko boste zapiskali.

Kategorija: miks

Dober konec , vse dobro

Dodaj komentar 1.05.2007 samoocka

Dan se je začel z budnico , ki mi odkrito povedano ni bila ravno po volji , klicala je “tabivša” in po celih dveh mesecih napovedala svoj “velecenjeni” obisk in v svojem slogu zahtevala še neke stvari ( voziček marelo ) , da jo pač potrebuje za ta malo , ki jo ima samo mimogrede ” s ta novim” . Zmeniva se za čas obiska , da ju pripravim in povem babici kako in kaj ( sam sem odšel v službo ) . In glej prvo razočaranje , ura obiska nje pa od nikoder , babi ju tolaži , v smislu “morda je kaj narobe ” in ” saj bo prišla” ; in res pride , zamudi “samo štiri ure” , ter za povrh v trenutko , ko sta ta mala dva v “banji”  pozvoni . Obisk poteka , kot je običajno in na koncu , hja to pa sodi v kategorijo “saj ne more biti res , pa je “,pride jo iskat njen zdajšni zaradi katerega je pristala v varni hiši . A za konec , vse dobro ; dan je bil tudi nasmejan in zadnje štiri ure službe so minili , v znamenju “pozitivnih” vibracij , kresov ob poti iz Prlekije in ognjemeta na Ptuju ; hvala Maji za družbo ( danes je imela malo dela , saj ni dijakov) , kofetek , ki ga je spila z mano in temu , da se zna smejati .

In polsestri mojih otrok :” Nina nana dete že spava in ko se zjutra zbudi naj se mu  sončece nasmeji .”

Hvala še enkrat za dan in jutri ; saj res jutri , pa nov post in naslov , nekaj , no boste že jutri prebrali , o čem , zakaj in , da smo se imeli fajn.

Pa, da ne pozabim , če boste zjutraj zaslišali zvoke , ki jih niste vajeni =) to je budnica .

Kategorija: miks

Prazniki

3 komentarjev 28.04.2007 samoocka

Ja vedno,kadar sem prost za praznike si vzamem čas in jih posvetim sebi in s tem tudi otrokoma.To so dnevi ko smo skupaj ves čas , ni vrtca , ni službe, ni vstajanja zgodaj zjutraj, ali nočne .Skupaj smo in to je pomembno in takrat si privoščimo “poležavanje na plaži z možgani na Off” in se imamo skratka fajn.Dan je ležeren in zgleda , kot da čas teeeče bolj ležerno , umirjeno , kot da je vse skoraj obstalo.Skuhamo si “počasno” hrano in sedimo za mizo vsi skupaj.Uživamo, kot pravi Tevž , Ana pa se carta pri očku in ta si privošči lahen dremež ; joj ko to paše.Ponavadi si popoldne privoščimo daljši sprehod ali pa “preganjamo” žogo po igrišču v športnem parku.Občasno pa nas pot zanese tudi na izlete in novim kotičkom neraziskane Slovenije naproti. A vsako leto znova odhajamo v Alburetum gledat tulipančke ( nekateri med njimi celo vozijo avto ), pa gledat tiste male hiše (minimundus je v mojem življenju tako rekoč od rojstva saj sem mu bil, kot otrok praktično ” sosed ” ) , a ga še zmeraj rad pogledam . Ja prazniki so vir polnjenja bateri in Življenja “na izi”, ni ure , ni hitenja , čeprav tega na cesti ne opaziš , a obstajajo tudi stranske ceste in gostilne ob njih , ko je čas za sladoled in kofetek , ki imajo ponavadi mirne in senčne vrtove .Ti trenutki so ” zlata vredni” bi lahko rekli .Zato hvala , ker obstajate in ne pustite se ukinit ( to pa je že politična tema ) . Kaj pa simbolna vrednost praznikov? Otroka sta še premlada , da bi z njima premleval te stvari in jih raje izkoristim kot sem opisal . Sicer pa ali ni vsak dan po svoje praznik , je dan ko se rodimo, je dan ko je zrastel prvi zob , pa prvi uspehi na “področju kahlice” , pa prvi koraki , prvišolski dan , prvi poljub , pa 20 obletnica mature ( drugo leto ), pa dan , ko sem prvič v življenju prijel v roke Tevža in Ano , ja če mu pustiš je dan poln “malih sreč”. Bo pa zmeraj tako , da bodo prazniki , čas da predahnemo in se nekako posvetimo drug drugemu .A jurti je nov dan in čaka me nočna , a o tem kdaj drugič .

Kategorija: miks

Samo Očka

3 komentarjev 27.04.2007 samoocka

Spodobi se, da se kot novinec predstavim in nekako omogočim , da me spoznate ali začnete ta proces.

Sem oče , ki je po spletu okoliščin ostal sam z dvema otrokoma in tako dobil pečat ” SAMOHRANILEC” , pa nič slabega o tem , le izraz me moti . Sem in bom Samo Očka , nekdo , ki skrbi in vzgaja , ki je motivator in kritik , ki je tu zanju , pa naj bo slabo ali dobro . Nekdo , ki jima bo prisluhnil in pomagal .

Pravijo,da je za dosego cilja pomemben Prvi korak , kajti brez njega se ne stopi na pot proti cilju ; tako sem sam nekega dne stopil na to pot in počasi bo dosegla četrto desetletje in mnogo obuval je medtem končalo v smeteh in kar veliko jih bodo še naredili , da jih ponosim . Vmes sem dosegel primerno izobrazbo , nekako se vozim sem in tja po Sloveniji in spoznavam Ljudi , njihove zgodbe , delo ki ga opravljam je nevarno , odgovorno in včasih imam priložnost izpolniti željo , naj bo otrok ali odrasli . Zgodila sta se Otroka in Življenju sem hvaležen za ta dva sončka , ki včasih uprizorita kakšno nevihto , a tako je Življenje zanimivejše , tako mi sporočata , da rasteta , se učita in preizkušata ( zlasti trdnost mojih “živcev” ).

Ostali smo sami , nekega petka ( vmes smo menjali koledarje ) in tako smo doživeli neko popolnoma novo situacijo in dobil sem naziv , ki ga ne maram . Smo Enostarševska družina , kjer imam ( vsaj še zaenkrat pravico “predsedniškega vet” ) na določene namere in odločitve Otrok .

Kako se znajdem v tej za moškega netipičnem položaju oz. vlogi , situaciji ? Moški v naši družini smo gastronomsko dobro podkovani in kuha ni “tabu” , živimo v dobi pralnega stroja , mikrovalovke , trgovina je na vsakem vogalu , imam pomoč in podporo Družine ( hvala Babi , pa Penzjonistom in sosedam ). A od institucij , ki bi morale urediti nekatere zadeve , tako ne pričakujem, podpore ali celo pomoči. Včasih imam občutek , da sta otroka kaznovana, ker hodim v službo , ker se trudim , ker mi ni Vseeno . Vem , da nisem edini in vem tudi , kam se obrniti po nasvet in “ramo za zjokat”.

In še to; spet sem dodal novo ime na spisek ljudi , ki so rojeni na isti  dan, kot moja malenkost ( letnica ni pomembna ) , zdaj jih bo že  pol ducata ( eneden od njih ima celo ista ime in priimek ) .

Kot bi H.Poirot :” Ni naključij vse se zgodi z namenom.”

 

Kategorija: miks