Objave v kategoriji 'Globina duše'

Nekaj dobrega…

3 komentarjev 29.10.2007 samoocka

…,nekaj takega , kar bi mi vrnilo nasmeh na lica,morda kakšen vic,kakšna vzpodbudna misel,nekaj pozitivnega,nekaj ,nekaj , kar me bo nasmejalo;no pa ne samo mene tudi vse , ki berete ta blog,ki se mimogrede ustavite,pokukate in včasih daste tudi kakšen komentar.

Potrebujem nekaj pozitivnega , da se bom zmožen v popolnosti posvetiti pripravi na izpite, ki me čakajo Novembra in so namenjeni “potrditvi” licence,so neke vrste kontrolni izpiti, ki ugotavljajo našo/mojo usposobljenost za opravljanje dela.Delam si zapiske in preučujem odgovore in spoznavam , da se mi pozna sistematika in samodejno ponavljanje , ter to , da jemljem svoj poklic strogo profesionalno.

Zavedam se tega , da s svojih delom/znanjem hranim družino,svoja otroka in da je od tega odvisna tudi varnost ljudi/potnikov , ki potujejo z nami/menoj.V anarhiji , ki trenutno vlada v sistemu , ko nihče ne želil oz. noče prevzeti odgovornosti za svoje odločitve,smo mi ki neposredno sodelujemo v prometu tisti na katerih se lomijo kopja,razkazujejo mišice in se dogajajo razni mobingi,zavajanja in pritiski,tudi v smeri kršitv predpisov in s tem posledično tudi zakona.Vsaka naša mala napaka se kaznuje od 200do 500eurov in to dvakrat( delodajalec in država/inšpektorat),da o alkotestih , ki so zadnje čase bolj pravilo, kot nakaj izjemnega ne govorim.

In sedaj še izpiti(nekdo je rekel , da je to prilika , “ko jih lahko discipliniramo in naučimo reda”),ki bodo nekaj posebnega, ker smo vsi zelo “našpičeni” , celo tisti ki so do sedaj delali po liniji najmanjšega odpora.Ne bom se hvalil , a naše znanje in strokovnost sta na visoki ravni in glede na ostale uprave imamo mi enega izmed najmanjših odstotkov izrednosti v Europi.

Toda najbrž se vodilni bojijo scenarija , ki smo ga priča v Nemčiji(DB), ko lokalni promet stoji.No pri nas tak “štrajk” ni mogoč,ker ga zakon omejuje(močno),toda sam že “štrajkam” belo in veliko mojih kolegov tudi.To je oblika , ko se opozarja na vsako najmanjšo odstopanje/anomalijo in se ukrepa .Dovolj nam je , da vlada anarhija,zavezani smo VARNOSTI in UREJENOSTI.Ni druge,kot da poostimo kriterije in uvedemo nične tolerance,saj jih za nas več ni.Ali veste, da stane prekoračitev hitrosti pri nas cca od 500 do 1500 eurov in to za en sam kilometer/uro(karikirano , toda celo v cestnem prometu obstajajo tolerance , pa je mrtvih vsako leto več,ljudje vozijo vinjeni,…).

Zato potrebujem kaj vzpodbudnega , da jim lahko dokažem , da je moje znanje( znanje kolegov) na stopnji, ko bi se oni sami morali zamisliti o svojem.Sicer pa ko je “kriza vladanja najprej udarijo po ta malih/po delavcih”,ker se bojijo , da ne bi prišlo do “punta”- toda žal je prepozno.

MI “TA MALI/DELAVCI”SE ŽE PUNTAMO IN TO BOMO DOKAZALI 17.NOVEMBRA in nekateri to dokazujemo s tem , da raje sami pečemo kruh, kupujemo tam , kjer je naš denar več vreden,kjer nas spoštujejo , kot kupca/človeka.

Ampak vsaka slaba stvar/dogodek imata tudi dobro stran , ko se prijateljstva in znanstva potrdijo ali celo ustvarijo nova , da človek spozna dobroto drugega v slabem je znano in dokazano dejstvo.

ZDAJ PA SI SKUPAJ ZAŽELIMO NEKAJ POZITIVNEGA,PRIJETNEGA,NEKAJ KAR NAM BO SRCA NAPOLNILO Z LEPIM IN BODO NAŠA DEJANJA DOBRA.

HVALA.

  • Share/Bookmark

Kategorija: Globina duše

Nedelja

1 komentar 21.10.2007 samoocka

To je dan , ki mi v bistvu ne pomeni nekaj posebnega , ker mi poklic nekako izenači dneve v tednu le na neko datumsko zaznavo.Vem , da naj bi nila nedelja nekaj posebnega , nek višek tedna in priprava na nov teden poln nečesa novega,toda zame je izgubila pomen.Zame je bolj pomemben prost dan pa čeprav je to dan sredi tedna ali pa nedelja.

Toda ko sem v nedeljo doma jo izkoristim, da sem z otrokoma.Tako se zjutraj utaborimo v postelji in gledamo risanke,skupaj zajtrkujemo in če dopušča vreme gremo ven v naravo.Najde se tudi čas , da skuham kaj bolj “zapletenega” ali prav posebnega.Skupaj ga pojemo in nato so na vrsti “naloge” ( takšne prvošolske) , pa igra ali pa samo malce poležavanja.

Ampak tudi dnevi , ko sem cel dan doma so podobni nedelji, tudi takrat skuham , pa tudi skupni zajtrk pred odhodom v šolo/vrtec je na sporedu.Takrat opravim tudi kašen opravek ali grem po nakupih, tako da se izognem nakupom “balasta”.Ali pa si vzamem kakšno minutko samo zase.Res , da mnogim nedelja pomeni družinski praznik, toda danes je takšnih praznikov vse manj,a sam pač izkoristim dneve , ki so mi na voljo.

Tako nedelja se počasi preveša v večer , ki naj bi prinesel sneg,mraz in Zimo v naše kraje , toda sam si še želim nekaj dni sonca , da postorim še zadnje pred zimo in da grem z avtom na menjavo gum.Smo pač odvisni od njega in mora biti zato vedno pripravljen in izpraven ( pa tudi nekaj mora imeti v rezervarju,hehehe).

Torej lep popoldan še in jutri novim izzivom nasproti.

  • Share/Bookmark

Kategorija: Globina duše

“Citat”

4 komentarjev 10.10.2007 samoocka

Obstaja citat , ki nekako pove na otroško preprost način resnico o Življenju , o dogodkih okoli nas in v nas samih.Pove enostavno , a hkrati je teža besed vredna razmisleka in zamisleka.Citat je iz filma , ki je film ,ki mi zelo blizu na nek svoj, a skoraj dobesedni način.

…Sedi na klopi avtobusnega postajališča in v rokah drži škatlo čokoladnih bombonov in ko jo ponudi sočakajoči reče:” Mama mi je vedno dejala, da je Življenje , kot velika škatla čokoladnih bonbonov nikoli ne veš, kaj bo v njej.”…

Ste kdaj pomislili , da je to kar dobra primerjava za Življenje samo.Dogodki , ki nam jih ponuja so kot čokoladni bomboni , zaviti v lep celofanast papir , pa v folijo,so tudi takšni , ki so brez ovoja.Dokler ga ne odviješ in poskusiš ne zveš kaj se skriva v njem, kaj je v njegovi biti, v srži.So različnih oblik in okusov , podobno , kot so različni dogodki in ljudje v našem Življenju.

Potrebno se je le odločiti in poskusiti,se prepustiti dogajanju , se učiti in Živeti, pa čeprav je kdaj sredica grenka in polna pelina ali pa je kdaj opojno osladna.Tako kot škatla bombonov ponuja tudi Življenje možnost izbire ali pa je to le iluzija? Zvemo lahko samo tako , da se odločimo za “bombon” in ga poskusimo, ni druge, pa čeprav včasih nismo zadovoljni z občutenim oziroma doživetim.Ampak to je ta naša “škatla čokoladnih bombonov” , ki ji rečemo Življenje.

Potrebno se je le prepustiti in Živeti toda ali smo sposobni sprejeti te ” bombone” ali pa bomo “odvijali” vse po vrsti dokler nam ne bo po volji okus in vsebina.Toda tako , kot ne vemo kaj nam ponuja škatla čokoladnih bonbonov dokler je ne odpremo , tudi v Življenju ni vse v naprej določeno , znano. Včasih je svet topel in nasmejan , spet drugič je poln solza in žolči prepira in bolečine bolezni, a od nas je odvisno , kako bomo cenili in ovrednotili ta ” bombon” , ki se skriva v bonbonieri Življenja.Nekdo bo nejevoljen nad grenkobo odvitega , spet drugi si bo dejal , da bo naslednji slajši ali pa bi lahko bil ta še bolj grenak.Nekdo se jezi na vse skupaj in bi najraje vse zabrisal v koš , spet drugi je hvaležen , da mu je dano Živeti, pa čeprav ne ve kaj bo dobil , kaj bo prinesel dan , ki prihaja.

Sam sem do sedaj odvil nekaj zelo sladkih bonbonov ( otroka , prijatelji,…) , pa tudi nekaj grenkih sem polizal ( propad zakona , bolezen,…) , takšna je pač ta moja škatla čokoladnih bonbonov.

Je pa hudič , ker se bo podražil kakav in z njim poslednično tudi čokolada, no sicer pa Življenje nam je namenilo bolj grenki bonbon , kar se tiče cen.Morda pa se bomo tako naučili bolj ceniti to , kar nam daje , kar ustvarjamo.Sicer pa prava Čokolada je itak bolj grenka ( ker nima” primesi” in je bolj čista, kvalitetnejša, bolj zdrava).

No zdaj grem pa pojest še kakšeno čokoladko , potem pa zobke umit , pa spat.

  • Share/Bookmark

Kategorija: Film, Globina duše

Angel

Komentiranje onemogočeno 26.09.2007 samoocka

Malo bitje ,drobceno a tako mogočno,tako popolno ,tako nezemeljsko,nekateri pravijo , da so izmišljeni , a sam vem , da obstajajo in vem da so sedaj ko pišem to tu okoli mene.Eden je tukaj tako blizu, da bi ga lahko prijel , toda potem bi si moral iztrgati srce in ga božati , objemati,ga pestovati.Tako blizu, popolnoma v meni.Skoz solze vidim njegov umirjen pogled,njegov nasmeh.Gledam ga , solze teko po licih in … tako prazno , a hkrati tako polno , tako popolno.Ni besede so samo občutja in solze , ki teko, teko,…,

“…You` re in my mind all of the time

    I know that`s not enough

   If the sky can crack there must be someway back

   For love and only love…” ( U2)

Malo bitje …

 p6100451.JPG

…neskončna razsežnost časa in prostora.Angel.

  • Share/Bookmark

Kategorija: Globina duše

Nostalgija

7 komentarjev 18.09.2007 samoocka

Dopoldan je in otroka sta vsak v svoji “službi” in tako imam nekaj trenutkoooov samo zase.Zleknem se na posteljo in se prepustim glasbi , ki smo jo poslušali tam nekje v davni zgodovini, kot slišim reči kakšnega najstnika.Hvala bogu , da obstaja net in lahko s pritiskom na gumb prikličemo nazaj “stare čase”,ko se je živelo bolj počasi , ko smo se ljudje še bolj družili,ko pismo ni prišlo le s klikom, ampak ga je prinesla človeška roka.Pa pustimo to ob strani,pustimo naj glasba prevlada.Kako paše ko lahko vsaj navidezno ustavimo čas in odpotujemo nazaj v čase Zeppelinov,Deep Purplov,ZZ Topov,Duran Duranov,The Police ( vstali so od “mrtvih”),Scorpionov,Bryana Adamsa,Kraftwerkov,Simple Mindsov,… ,UB 40 in Boba Marleya.Spomini so del nas ,so del izkušenj,so del nekega časa , ki je bil bolj pozitiven , kot je ta , ki se nam dogaja ta trenutek.Pogled nazaj pomeni pogled v razvoj in v rast človeka in ga ne gre zavreči.Medtem ko pišem te besede odmeva Bruce Springsteen in spomnim se, da je bila prva plošča , ki sem jo zavrtel na mojem gramofonu ( ves mesec sem pomagal na žagi, da sem ga kupil).A spomin je tukaj še živ,je tudi sedajnost,kot da bi lahko manipuliral s časom in potoval po njem.Sprošča me “stara” glasba , toda tudi vino s starostjo pridobiva na žlahnosti,na svojem okusu ali bolje je spomin , ki ga živimo zdaj , neko sporočilo iz preteklosti.Ampak danes ne bom okušal vina , ne prepustil se bom glasbi in občutkom , ki so povezani z njo.Zdaj pa …

Do naslednjič

  • Share/Bookmark

Kategorija: Globina duše, Iskrice v očeh

Delo pod nadzorom

Dodaj komentar 9.08.2007 samoocka

Danes sem imel pri delu nadzor in tudi za jutri ga imam napovedanega , pa za ponedeljek in potem dopust , ter dvajset (20) dni miru nekje , kjer me nihče ne najde.Nekje tam doli ob morju in mir, mir, miiir in nič službe ničesar,samo moja dva sončka in morje.

A vrnimo se  k temu , da trenutno vozim pod nadzorom , kot da samo čakajo ,da mi spustijo kakšno v smislu ” pritožuješ se toda delo opravljaš no bolj tako , tako”.Toda te dni podoživljam svoj izpit in kako prokleto dobro še poznam predpise in kar čudim se samemu sebi , da je moje znanje in sposobnost na taki ravni.Ni samohvala ampak ugotovitev današnjega “nadzornega”.Nekaj se pozna , da včasih usposabljam kakšnega pripravnika ( kandidata) in tako obnavljam svoje znanje.

Toda malo me moti to , da mi po dvajsetih letih nekdo gleda pod prste in to brez ( vsaj meni) znanega razloga.A kako naj povem , da sem tem , ki me nadzirajo nekako hvaležen , saj tako še bolj poglabljam svoje znanje in osvežujem predpise, ter tako nekako tudi pripravljam samega sebe na “periodične izpite”, ki se nam obetajo konec leta.

Ja nekako se kaže , to , da je nekaj slabega tudi za kaj dobro.Nekako bom zdržal jutrišnjo nočno in še ponedeljek potem pa,…,malo si bom oddahnil in se pripravil na nove izzive od katerih me prvi čaka že takoj prve dni septembra ( prvi šolski dan).

Zdaj pa grem počivat , da bom jutri spočit in sposoben , da dokažem , da z mojo strokovnostjo in sposobnostjo ni nič narobe.Morda bodo ljudje , ki me nadzirajo spoznali , da ni nič narobe ampak je to zgolj kaprica oziroma užaljenost nekoga, ker se je zgodilo nekaj , kar se ne ujema z njegovimi načrti.Se pač zgodi , da o težavah zve nekdo , ki ima moč, da jih uredi in potem manipulatorje to boli.

Zdaj pa vidim le v nečem motivacijo in to je v skorajšnem dopustu, ki so mi ga danes le odobrili.Hvala in lahko noč.

  • Share/Bookmark

Kategorija: Cinizmi, Globina duše

Miss Sarajevo

1 komentar 28.06.2007 samoocka

Ne to pisanje ne bo namenjeno zapisu o nekem lepotnem tekmovanju,.Tisti , ki poznate sporočilo te pesmi ( U2) pa boste vedeli zakaj pišem to in kakšno sporočilo nosi današnji zapis:

*člen tri:Vsakdo ima pravico do Življenja, Svobode in Varnosti , kot oseba

*člen štiri: Nihče se ne sme biti izkoriščan v suženjske ali služabniške namene;Suženjstvo in trgovanje z njimi je potrebno prepovedati v vseh oblikah

*člen pet: Nihče ne sme biti podvržen mučenju, krutosti , nečloveškemu ali ponižujočemu početju ali kazni

*člen šest:Vsakdo ima pravico do človeške obravnave pred zakonom

Pa to drži , pa se to spoštuje, pa to upoštevajo uradniki, država? Ali bomo le stali in storili nič?Povzdignite svoj glas in povejte , da so čakalne vrste v zdravstvu , da smo diskriminirani , da nas državni uradniki zapostavljajo in podaljšujejo postopke, da so diskriminirani naši otroci in da smo v neke vrste suženjskem svetu kapitala , ki se požvižga na naše Človekove pravice.

V svetu , kjer peščica ljudi odloča o naših Življenjih, o tem ali bomo smeli še povedati to kar mislimo ali pa bomo za to kaznovani.

Ne to ni tretji svet , to je mati Evropa , kjer se na prefinjen način dogaja vse to.Bomo kaj spremenili? Ne če bomo le stali na mestu, zagotovo ne!Nekateri smo naredili korak in sedaj …ali se nam upate pridružiti?

Vzemite sočloveka kot sebe in če sebi ne želite slabega tudi drugim ne boste.Pozdrav Slovenija,Pozdrav Ljubezni ,Spoštovanju,Dobroti, pozdrav Človeku v Nas, kajti mi smo pomembni.Od nas je odvisno ali bo svet za odtenek boljši.

Vi ste Edinstveni, Neponovljivi in Enkratni! Začutite to tudi v sočloveku in mu dovolite , da te svoje lastnosti izrazi in polno doživi!Skupaj z Vami!

Hvala!

  • Share/Bookmark

Kategorija: Aktualno, Globina duše

Ko se zamisliš…

Dodaj komentar 26.06.2007 samoocka

Te slike vam povedo vse :

Nalet na tovornjak:

po-naletu-na-tovornjak1.jpg

Strojevodska kabina po tem dogodku:

nalet_na_potnem_prehodu_4.jpg

Človek se zamisli o svoji minljivosti , … in izkoristi vsak trenutek s svojimi ljubljenimi , ter se zahvali za dar Ljubezni in Prijateljstva, za vsak trenutek, ja za čisto vsakega posebej.

Hvala!

  • Share/Bookmark

Kategorija: Globina duše

Polsestra mojih otrok

6 komentarjev 10.06.2007 samoocka

Z ločitvijo in postopki okoli nje sem zvedel zgodbo, ki me je šokirala .Nekaj časa nisem mogel misliti na nič drugega kot na to , kar sem zvedel na svetovalnem razgovoru.Moja otroka imata sestro za katero nismo vedeli , pa čeprav s tem ne bi bilo nič narobe.Ne bi je obsojal zato , ker je imela otroka od prej ampak , bi tega otroka sprejel.Ni otrok kriv in nikoli ne bo.A to , da jo je zapustila in odšla .No pa se je zgodba ponovila in zdaj vem , da nisem edini in morda bo še kdo , ki mu bo storila to.

Pa se vrnimo k polsestri mojih otrok.Ne bom z imenom , ker jo želim zaščititi , a vseeno bom opisal njeno zgodbo in razmere v katerih živi.Dom je v halozah tam v tistih hribih in dolinah,tam kjer ponekod še vedno živijo od kapnice , kjer ni asfalta , ni trgovine za vsakim vogalom in je do šole daleč.Tam živi prepuščena v vzgojo babici , ker njen oče dela cele dneve, da zaslužijo za življenje, ki si ga večina izmed vas ne zna niti predstavljati.Nimajo stranišča v hiši, kaj šele kopalnice, toplo vodo grejejo na peči in ob dolgih zimskih nočeh se stiskajov izbi pri edini peči v hiši.Babica je preprosta haloška ženska , ki se trudi z njo, a okolica , ja in tu se zgodba šele dodobra začne.Nekaj časa je za njo ( vsaj v šoli ) skrbela učiteljica , a je žal morala oditi za novo zaposlitvijo.Punca je ostala sama in njene razmere vedno znova naletijo na gluha ušesa.Pomoč CSD-ja je bolj površna in verjetno igra tu veliko vlogo še ponos teh klenih haloških ljudi.Oče se trudi, da bi preživeli in babica bo slej kot prej omagala pod težo vzgoje mladega dekleta.Iščem poti , do teh ljudi , do tega , da bi lahko pomagal, na kakršen koli način.Trenutno teta poizveduje preko znancev in raznih služb , da bi pridobila naslov in to kje sploh živijo ( haloze so zelo težaven teren in to , da veš kako se pride do nekoga ti včasih naslov ne pomaga popolnoma nič, saj jih lahko ljudje poznajo tudi po prvotnem imenu domačije).

Želim ji pomagati in želim , da moja otroka spoznata svojo polsestro.Po mojem imata to pravico in moja dolžnost je da jima to omogočim.Ta zgodba je le ena od mnogih zgodb Enostarševskih družin , a Življenje je hotelo , da se osebno dotakne tudi mene in mojih dveh sončkov.

Morda bo zgodba naletela na posluh in pomoč v Društvu , pa naj bo vsaj nasvet in navodilo , kako naj se približam tem ljudem , tej punci njenemu očetu .Vsaj v dveh podrobnostih je najina zgodba podobna in nenazadnje gre za dobrobit Otroka , ki mu je potrebno pomagati.

Upam in nekako slutim , da mi bo uspelo , da premaknem nekatere stvari z mrtve točke, da jima pomagam, da si uredita najnujnejšo in ko smo bili na sodišču me je začudila hladnost , ki je bila podobna kot na CSD-ju.Nobene reakcije , nobenega znaka ukrepanja v primeru , ko so izvedeli za to.Popolnoma nečloveško, popolnoma nezainteresirano , pa čeprav je njihova naloga zaščita in pomoč socialno ogroženim.

To je le ena izmed zgodb , ki pa jih je povsod preveč.Preveč je ljudi , ki v stiski ostanejo sami, preveč je ljudi , ki ostanejo brez nasveta , ker ga nimajo kje dobiti.Upam , da bo tudi na našem koncu nekega dne zaživela skupina , ki bo na voljo takim ljudem/družinam, pa čeprav z nasvetom in pogovorom, pa čeprav le s tem , da bomo prisluhnili .Včasih se stvari rešijo že , če se nekdo lahko pogovori z nekom , ki mu bo prisluhnil in svetoval, a velikokrat pomaga že to , da nisi sam v svoji stiski.

Pomagajmo si , pa čeprav le z pogovorom, nasvetom in lepim druženjem.Zavedanje , da nisi prepuščen samemu sebi , da ti nekdo pove , da se stvari dajo in morajo rešit , da ti nakaže/pokaže pot , je neprecenljive vrednosti.

Še enkrat.Pomagajmo si.

  • Share/Bookmark

Kategorija: Aktualno, Globina duše

Samomor

23 komentarjev 9.06.2007 samoocka

Ne morem spati , ker po moji glavi rojijo misli o samomoru.Ne ne bom , ga storil , sem pa ga doživel in nikoli ne bom pozabil tistih oči.Bil sem zadnje , kar je videla in potem,.., ležala je ob tiru , bila je na moje veliko začudenje popolnoma cela , le nekako čudno zverižena je bila.

To je vse česar se spomnim in tistih njenih oči , pogleda in kot bi mi zašepetala “Oprosti”, tiste ustnice in beseda-tista praznina pogleda , ko ni več življenja, volje.

Nikoli več ne bo Ljubljena in nikoli več ne bo Ljubila,nikoli več se ne bo smejala,plesala,ne bo objemala,…, vse je minilo tisti hip in potem tišina,trenutki , ko obstane čas, ko ni ničesar le tišina.Ne spomnim se , tega kar se je dogajalo , vem le da sem vse naredil instiktivno , kot so nas naučili.Toda na prizor , ki sem ga doživel me ni pripravil nihče, ker me nihče niti ni mogel.To je “tabu” tema in stigma pade na te , ki so ga storili in še večja na tiste , ki jim ni “uspelo”, jim ni bilo dano tako končati  njihova Življenja.

A tu smo še mi , ki smo žrtev , tu so svojci, tu so tudi potniki.Zdaj , ko pišem ta blog ne morem spati, ker sem vse to spet podoživel , jočem ni me sram in če je to način , da se soočim s tem kar nosim v duši , če je ta blog slavospev Življenju in pozitivnim mislim , naj bo toda včasih bom napisal tudi kaj kar na prvi pogled ne bo pozitivno , kar bo za nekoga tabu.

A tako je in nekako moramo to , kar doživimo spraviti iz sebe,to kar berete je del tega.Po dogodku še bolj Ljubim Življenje, ga še bolj cenim in ne nikoli je ne bom obsojal.Nikoli ne bom zvedel zakaj in me ne zanima , vem le eno , da je bila v stiski in da ni imela nikogar , ki bi ji ponudil roko, ki bi ji prisluhnil , ki bi zaznal to.Bila je sama v tej svoji stiski in …

Zdaj jo sanjam , te njene oči , tiste njene dolga lase in pogled , praznino, kot da je življenje odteklo iz nje.Verjemite mi , da je samomor veliko težje sprejeti , kot nalet na cestno vozilo, nesrečo, veliko težje.Bil sem na “svetovanju” in sva se s psihologom pogovorila , a sam bom moral še dolgo delati na tem , ne da pozabim ampak , da živim s tem, da se sprostim,da zaradi tega ne bosta trpela otroka.

Zdaj grem spat in upam , da bo jutro prineslo jasnejše mislli in da bo “odšla” saj za nekaj časa, da se malo poberem  , da malo uredim moje misli in občutke in  da ji prižgem svečko.

Toda njene oči ne bodo nikoli popolnma izginile , a to je Življenje in del službe.Je pomembna življenjska izkušnja in spodbuda , da še bolj cenim druge in prosim podajte roko ljudem v stiski , poslušajte jih , pogovarjajte se z njimi , kajti včasih že to , da znamo poslušati,prisluhniti lahko reši Življenje in ga spremeni , na bolje.

Zato za konec:”Prijatelji pogrešam vas in vedite , da sedaj mislim na vas.Hvala ker mi pomagate skozi težke trenutke in se veselite z menoj ob praznovanjih.Hvala vam, ker ste!”Laže bom zaspal zdaj ko sem dal to iz sebe, morda vam je ta moj zapis dal misliti, morda ste spoznali zakaj vedno bolj cenim in ljubim Življenje in ko odidem od doma vedno znova stisnem k sebi otroka in ju poljubim.

Storite tudi vi to in dan bo lepši.Hvala , ker ste potrpeli z menoj, hvala ker sem vam lahko odprl srce. Lahko noč.

  • Share/Bookmark

Kategorija: Aktualno, Globina duše

Naprej Nazaj