Objave v kategoriji 'Globina duše'

“Nočna mora” na Štajerski progi

12 komentarjev 19.04.2008 samoocka

 Tole je “nočna mora ” skoraj vsakega strojevodje in sedaj se je uresničila k sreči  brez žrtev in zelo hudih poškodb.V ilustracijo samo nekaj fotografij iz kraja dogodka in iz “prve roke” ( hvala kolegom iz sindikata za gradivo/fotke).Jutri bom dodal še nekaj mojih ,ki pa so nastale danes dopoldne med mojim dežurstvom,dnevne fotografije so še bolj zgovorne.

   1208552095_img_7655.jpg

1) Po trku

 1208552097_img_7659.jpg

2) Izmaličena kabina motornika

 1208552096_img_7658.jpg

3)Poškodbe lokomotive brzega vlaka

1208554721_img_7662.jpg

4) Ko je vsega konec

Epilog sledi,ker v trenutko , ko to pišem preiskava še poteka in ni mogoče popolnoma komentirati zadeve.

  • Share/Bookmark

Kategorija: Aktualno, Globina duše

Nikica

5 komentarjev 13.04.2008 samoocka

Osnovni podatki:

12.4./19.50/54cm/3920g/fantek

 p4130805.JPG

Mislim, da slikica pove vse.

  • Share/Bookmark

Kategorija: Globina duše, Iskrice v očeh, Naši Otroci

Ko ti želijo vzeti otroke

5 komentarjev 17.03.2008 samoocka

V petek sem dobil zanimivo vabilo s CSD-ja,v njem me vabijo , da pridem na razgovor v zvezi ureditve stikov babice ( moje mame) s mojima otrokoma ( njenima vnukoma).Zakopljem se v zakon in kaj hitro sem našel člen na katerega se sklicuje tisti, ki je sprožil vso zadevo.Posvetovala sva se z bivšo profesorico prava in ta nama je dala kar nekaj nasvetov in nama obljubila , da nama bo uredila razgovor pri enem izmed njenih znancev,ki svetuje na BPP in ta nama bo pomagal sprovesti postopek.

Toda to je bil le vrh ledene gore,kajti med izletom v živalski vrt me je klicala “bivša” in mi grozila z marsičem in marsikom; vse seveda , ker si sedaj upa,ker so ustavili izvršbeni postopek zoper njo zaradi neplačevanja preživnine,ker pač ni zaposlena in nima TRR-ja.Ampak njo bom kar hitro “prizemljil”, ko bom vložil kazensko ovadbo zoper njo zaradi izmikanja plačevanja preživnine.

Pa naj se bodejo z menoj in mojo družino.A tisti trenutek, ko so se spravili na otroka se je vse končalo in se je začela vojna,vojna med nami in sorodstvom,ki mu ni po godu kako bije moje srce,kje in s kom sem.To naj bi bila kazen , ker ne mislim s “kolektivno” glavo družine ampak poslušam sebe in svoje občutke.Kaznovanje v stilu ” če nisi z nami boš pa naj….” se je že začelo in nekako vse bolj se mi svita kdo je za vsem tem,kdo je “master maind” vse te zadeve.Ampak Ona bo dobila svojo “porcijo” na “fin način”.

Tako je ko se odločiš, da boš z nekom daleč v jesen življenja,da si želiš in hočeš njeno bližino,pa čeprav ne ustreza standardom in normam “svetohlinske” družine,ki hodi k maši , ker se tako spodobi , ne pa ker tako čuti.Toda “moja maša” je moj način življenja,so moja dejanja,odkrita in poštena, ne pa neka zahrbtna spletkarjenja in govoričenja (glej KZ RS členi od 171 do 173).Ampak njim je kaj malo mar za dobrobit otrok,njihov primarni cilj je maščevanje in zajebancija.

Kot da bodo dosegli ekstazo, ko bodo počeli to kar počno meni in otrokom.Psihologi bi rekli,da jih žene strah .Kakšni pa so njihovi strahovi pa naj definirajo sami in naj se soočijo z njimi.Ne pa , da so se lotili otrok in hkrati govorijo, da vse za njihovo dobrobit.Kako naj ima otrok , kaj dobrega od babice, ki jima je vedno znova očita stvari,je preprečevala, da bi bila skupaj s prijatelji, ki sta jih spoznala,…Obnašajo se ,kot da so otroci neka materialna stvar,lastnina.

Ampak veste kaj, otrok mi ne bo nihče “zlorabljal” in “uporabljal” za doseganje njegovih podlih in maščevalnih ciljev.NE!!! Tu se začne boj ,za njihovo zaščito,za to da se jih ne bo zlorabljalo za tako nizkotne namene,pokvarjene zamislli ljudi, ki zase trdijo , da so “vzgled” in “moralno” neoporečni,a hkrati so globoko v sebi prestrašeni in zato sposobni vsega tega.

Lotili so se napačnega očeta in napačnih otrok,napačne DRUŽINE.

  • Share/Bookmark

Kategorija: Globina duše, Naši Otroci

Ko nas preštejejo

3 komentarjev 1.03.2008 samoocka

Zgodi se in to skoraj vsak dan,da smo prešteti in ponavadi obravnavani z začudenjem in pogledi,ki govorijo zase.Ljudje večinoma gledajo začudeno in s tistim izrazom na obrazu ,ki pove vse-so šokirani,presenečeni,kakor želite.Opažam,da velike družine pri nas niso ravno navada oziroma običaj.Ponavadi kdo reče,da jo to pač najin problem,drugi so arogantni,kot recimo možak na Stanovanjskem skladu,ki je bil osoren (milo rečeno) in sem dobil občutek, da bo storil vse , samo da ne bo vse uspešno in ugodno za nas ( njegova govorica telesa je povedala vse ).Doživiš pa tudi to, da kdo ceni tvojo odločitev in te še bolj ceni ( kot recimo sodelavec,ki ga je vzgojil oče samohranilec skupaj še s sestro in bratoma).In sp ljudje , ki pomagajo sami po sebi zato , ker čutijo tako,ker želijo in zanje niso potrebne besede ampak se enostavno zgodi.

Vedno sem si želel “družino” ne samo “družinico”,ampak to da so otroci ( veliko) in se učijo eden od drugega,si pomagajo in ja celo nagajajo,ampak ko je treba stopijo skupaj in so eno.Žalosti me dejstvo,da je takih družin bolj malo,ali pa se ne poznamo med seboj.Opazil sem , da ponavadi tisti, ki imajo “zlato jajčko” najbolj nergajo,jamrajo in njim je “tako težko”.Priznam , da ni lahko,je pa zanimivo,vedno se kaj dogaja ( punci se recimo gresta koncert in prepevata, kot na pravem nastopu),za mizo ni nikoli dolgčas in prijetneje je , kot pa če za mizo sedita le dva ali trije.Čutim , da je vse bolj polno in ko se v nedeljo zjutraj (lahko tudi v soboto) znajdejo vsi drobižki v najini postelji,ter se “žulimo”.Kdo pozna vse to ve kako prijetno je.

Saj se kdaj zakrešejo iskre , toda tako je tam ,kjer je veliko “mladičkov”.So pa sposobni tudi močnega kolektivnega duha,enotnosti.Počasi rastejo in kmalu bomo dobili še enega/eno člana/članico družine.Priprave so že skoraj pri koncu (potrebščine,oblačila,oprema,…) samo dan D še pride.In potem nas bo osem(8) pri hiši,kot se reče.Morda se celo zgodi, da bodo tri na tri , ampak meni se zdi , da je pomembno, da bo zdravi dete.

Toliko za danes in hvala še enkrat vsem ,ki nam pomagate tako ali drugače.Če drugo ne je dober občutek, da je kdo tu in te preseneti s svojim altruizmom,s tem , da pomaga ,ker tako čuti in nas ne prešteva , se čudi in nas “izloči”.Mi smo to, kar smo velika družina in kar lepo nam je .

Lepe pozdrave vsem , imamo vas radi        

p6240518a.jpg

  • Share/Bookmark

Kategorija: Cinizmi, Globina duše

Pogled z “mojega” okna

1 komentar 24.02.2008 samoocka

 Tako zgleda , ko pogledam s Pohorja dol na “toti” Maribor ,vidi se sicer del Studenc,pa Tabora,celo moja srednja šola se vidi.Vidi se del Peker in v ozadju Urban.

658383.jpg   

 Takole pa zgleda Mesto iz balona (bojda) in vidijo se vsi mostovi ( nagradno vprašanje je : Koliko jih je od Šikerja pa do Jeza?)

 3366634.jpg

 Tole je stari Rotovž s Kužnim znamenjem.Je pa včasih spominjal na Benetke ( zaradi golobčkov).Sicer pa se tu dogodi “Eko tržnica”,pa kakšna prireditev,…

 20122.jpg

To pa je pogled na naš trg,Grajski trg,kjer se zadnje čase kar tare ljudi,posebej za konce tedna,ko se “martinčkajo” po vrtih pred Astorijo,pa Marpurgom,…

5200325.jpg

Takole pa zgleda , ko se dan preveša v nočin sonce zahaja tja za Pohorje in se prižgo tisočere luči nočnega Maribora,”totega” mesta , kjer po novem živimo v naši veliki družini.

4952261.jpg

Pa smo vam malo pokazali , kje smo po novem in tisti , “stari” znanci ,ki veste kje nas najdete oglaste se kaj na kavi.Lahko pa se dobimo na sladoledu pri Ilihu ( domačini veste kje je ).

Lahko noč Toti Maribor in lahko noč Slovenija.

  • Share/Bookmark

Kategorija: Foto, Globina duše, Iskrice v očeh

Na novem …

7 komentarjev 20.02.2008 samoocka

… naslovu smo že tri tedne in stvari se počasi postavljajo na svoja mesta.Tevža smo prešolali , Ana pa hodi v nov vrtec.Počasi se navajamo na mestno življenje in nove ljudi okoli nas,na nove znance,sosede,…,na nov stil življenja.

Mesto je nekaj popolno drugačnega od vasi,kjer vsi vedo vse o vseh,razen o njih samih bolj malo.Ljudje se bolj ukvarjajo z drugimi,kot s sami sabo.In potem se enostavno ne greš več takšnega načina življenja,enostavno ti ni več do tega.Spokaš in greš in si “najslabši”,si grešnik in vzrok za vse slabo ,ki se godi.

Ampak med opcijo,da živiš tako,kot si želiš in opcijo , da si “najstarejši” otrok v družini,sem se odločil, za “upor” in odhod.Bil sem deležen vsega (ali skoraj vsega) in nekaj od tega me najbrž še čaka,pa bo že.Živim mirneje in ni nikogar , ki bi kar naprej grajal,pa omejeval,se zgražal nad mojim življenjem.Odšel sem , da bi živel tako , kot hočem sam,ne pa kot je to sprejemljivo za širšo skupnost,ki se imenuje žlahta.

Sem izobčen?Pa kaj potem.Ta trenutek nisem na “ocenjevanju”,na “pranju glave” in “usmerjanju”.Čeprav sem eden od bolje izobraženih v družini,je bila moja izobrazba “tako tako”;le kdo bi si mislil, da je dislektik sposoben česa takega,nekdo ki še brati ne zna dobro.

Sem se odrekel žlahti?Vprašanje je ali sem jo sploh imel?Nikoli nisem čutil neke tesne povezanosti ,razen izjem,ki me tudi ta trenutek niso odpisale.Za ostale sem,…,kdo ve kaj?Vedno sem bil neki “grdi raček” v družini (morda zaradi bolezni),ki se bi moral vedno znova dokazovati,delati to , kar so drugi pričakovali.Razmišljanje z lastno glavo je bilo prepovedano,nezaželjeno.

Toda zdaj sem odšel proč od tam , kjer me je dušilo,odšel sem , da živim tako , kot čutim in želim,hočem,živim.Družina se mi je povečal in v kratkem se bo še za eno majceno bitje(katerega spol je še presenečenje).Toda sedaj živim po svoje in to je pomembno.

  • Share/Bookmark

Kategorija: Globina duše

Dilema

3 komentarjev 15.12.2007 samoocka

Zgodi se , da kdo izrazi pomisleke o tem ali sem sploh primeren za starša oziroma ali je moški sploh lahko “kakovosten” starš.Morda velja pri ljudjeh , da moški nekako ni “spposoben” ali ” ustvarjen” za to , da bi dajal ljubezen , da bi bil nežen,da bi znal prisluhniti otrokom v njihovih potrebah in stiskah.Nisem nagnjen k posploševanju in vsak , ki ga srečam na svoji poti je zame individum , ki se nikoli več ne bo ponovil.Vsi smo edinstveni in zame ni pomembno kakšen je človek na zunaj, ampak kaj nosi oziroma je sposoben nositi v sebi ib kako je sposoben to dati drugim,kako “seva” svojo energijo.V tem času , ko bi morali težiti k “pozitivnemu” se vedno več ljudi nekako zateka k “stereotipom” in ustavarja nek negativni naboj.Vsakdo ima prvico , da podvomi , da nekako ne verjame, toda ali moški ne bi smel biti “kvaliteten” starš?Morda me kdo gleda skoz prizmo svoje ” negativne” izkušnje in si nekako ni sposoben niti zamisliti to , da je moški ljubeče,nežno bitje , ki zna prisluhniti,ki zna podati roko;vse nekako v nasprotju “mačističnega” stereotipa o moškem,ki je neki “neljubeč”,”grobijan”, sploh “brezčustveno” bitje.Nekako me spominja na teorije “znanega” dušebrižsca,ki moške v moji situaciji označuje ,kot impotentneže,ki niso sposobni zadovoljiti svoje ženske in ta posledično išče “pravega možaka” drugje ( ne glede , da bo zlorabljena fizično/psihično,najbolj pomembno je , da je njen “moški” res ta pravi).Moj pogled na Življenje je popolnoma drugačen in ne zmerja ljudi , jih tlači v neka predalčke in jih v bistvu ponižuje ( ali ni to ena od oblik psihičnega nasilja?).Nisem “idealen starš”,ker ne živim v nekem svetu “posebej”.Sem nekdo , ki mu je najpomembnejša dobrobit otrok,ne glede na okolico, ki si včasih ni sposobna “vizoalizirati” neke realne situacije.poznam , kar nekaj očetov , ki so šli skoz to kar doživljam sam,pa so “ostali živi” in so dali sebe,dali so ljubezen,dali so nekaj lepega.Še enkrat nisem “nekaj več”,sem pa sposoben dati otrokoma nekaj pozitivnega.Ampak po mnenju nekaterih nisem “primeren” za starša, ker nisem “ženska”.Pač nisem, pa kaj?Moraš res biti ženska , da si lahko starš ali ne? Dilema , ki niti ni tako velika ( saj zame),toda za nekatere je skoraj “nerazumljivo”,da je moški Samohranilec (mi ni všeč izraz,pa dobro), vsi jemljejo to , kot šalo ( halo , je skrb za otroke šala?),pa še kakšna podobna se sliši.Zame sposobnost skrbi in negovanja otrok ne omejuje spol,pri tej ” nalogi” je pomembnejše srce ali bolje nek notranji občutek,instinkt,neka “nevidna” sila/moč,ki je prisotna pri vsem tem.Zdaj ko so “prazniki” je nek trenutek za razmislek,kako nam uspeva biti starš in to kaj je sploh to biti starš?

Je mar to , to da imaš otroka?Ali je kaj več?Otrok nas še ne naredi za starša,ampak je to naša odločitev;odločitev za dajanje/prejemanje,za pripravljanost biti učenec in učitelj hkrati,biti nekdo,ki je tu.Sprejemanje in spoštovanje edinstvenosti je temelj tega aktivnega dogajanja , ki ga imenujemo starševstvo.Sprejemanje in hkrati zavedanje , da smo starši je temelj tega , da smo sposobni v otroku videti nekaj edinstvenaga , bitje,ki v sebi nosi del nas samih ,sprejemati ga moramo , kot sami sebe in če imamo resnično radi sebe bomo resnično imeli radi otroke in bomo sprejeti z njihove strani.Torej moramo sprejeti , da smo sprejeti.Nič na silo, saj tudi mi nočemo nekega “posiljevanja”.Kot oče sem enako sposoben dati “toplino”,”ljubezen” ,”nekaj kar lahko dajo le ženske” .To je moja izskušnja,to je del zgodbe mojih dveh sončkov , pa tudi mene.Mar naj rečem , da ženske niso nič drugega , kot ……..( besed ne bom pisal , ker jih ne uporabljam,upam pa , da se razumemo); pa ne rečem tega,v končni fazi je mati mojih otrok ( naj jima govorim slabo o njuni mami;to se bosta odločala sama , ko bo prišel čas).Človek je sposoben marsikaj ne glede na spol ali kakšno drugo posebnost( res da se razlikujemo v anatomiji,a to nas dela edinstvene že takoj na začetku).

Ampak sam nikoli ne rečem nič drugega , kot :” Življenje je “čudno” , včasih še preveč “čudno”.Ni me sram ,da sem oče ( samohranilec) , ki pač živi kot pač živi.Ljudi pač sprejemam drugače,kot je nakako “v navadi” in je nekako “željeno”.Vse Življenje sem nek posebnež,pa kaj potem , saj ste tudi Vi posebneži , le priznati si morate.Toda stereotipi prevladujejo,je pač tako da mora moški biti “mačo” , da je nekaj vreden; ljubeči,nežni in skrbni moški, pa ….,kot je nekdo nekoč vprašal , če sem …?Torej za nekatere nisem primeren za starša,za to da ju ljubim, negujem in skrbim zanju;pa mi je vseeno.Grem po poti, ki strmi k temu , da presežem “negativno” in grem naprej; ni mi do “cepetanja na mestu” ujet v neke posplošene “slike” iz Življenja.

Sprejmi me takšnega , kot sem ali pa pojdi svojo pot;toda ali ne boš ti na izgubi?Imel si priložnost spoznati Edinstveni bitji samega sebe in mene,boš zavrgel/zavrgla vse to , ker nekako ne grem v nek “kalup”? To je tvoje,sam sem se že odločil zate,ker me lahko marsikaj naučiš , tudi to kako biti še boljši starš.

Hvala. 

  • Share/Bookmark

Kategorija: Globina duše

Svečka

6 komentarjev 18.11.2007 samoocka

Včeraj zvečer smo prižgali svečko , kot jo prižigamo že dolgo , že 25 let.A tokrat smo prižgali svečko na polici za rože ob stopnišču.Že dolgo vemo in spoznavamo kako kruta je lahko cesta in mi smo plačali neprecenljiv davek.Cesta nam je vzela otroško Življenje, ker je nevestni voznik “pozabil” na omejitev hitrosti v naselju in ker je moral na “špil” , na maturantski ples in se je mudilo.Tako se je mudilo, da je bilo Otroško Življenje naenkrat brez vrednosti,samo da bi prišel pravi čas, da ne bi zamudil;kruto se sliši, a zamudil je za nekaj ur oziroma baje tisto noč ni igral.A najbolj kruto je , da je brata zadel na drugem smernrm vozišču , ko je ta prečkal cesto,se pravi na drugi strani.

Kasneje so se vsi zgovarjali na objekt ob cesti, na neustrezno ureditev ceste,to da bi nekdo omenil, da je bil ključni razlog za nesrečo “prehitra vožnja” pa se je bolj “pozabljalo” oziroma se na to ni polagalo toliko pozornosti.Še ko je prišlo do tožbe v zvezi z odškodnino se je le-ta zavračala, ker ni bila “polna krivda” šoferja ampak so bili tu tudi “tehnični” razlogi.Mama je bila tukaj še drugič ranjena in samo sposobni odvetnici in sodniku , ki je trdno vztrajal na tem , da voznik nosi odgovornost v polni meri.Si je pa predstavnica zavarovalnice privoščila cinizem “da je potrebno počakati leto dni , da se bo določila končna višina odškodnine”; a brat je bil mrtev,njegovo telo je počivalo pod gredico rož.Ampak tista ženska se baje ni dala in ko je sodnik dejal , da bodo pač plačali še kakšno odškodnino za “dodatne duševne bolečine” je odnehala s svojim milorečeno “čudnim” vedenjem; toda že takrat je branila zaslužek zavarovalnice ( že takrat v socializmu so se pojavljali zametki kapitalizma , to da ni pomembno kako glavno , da je dobiček).

Toda tudi sam vem , kako je ležati v bolnici, ko “alkohol” trči vate.Možak je imel 1,50 g/l izdihanega zraka,uničil je nekaj avtomobilov in poškodoval ljudi.Sam sem preživel nekaj časa v bolnišnici,pa doma na raznih fizioterapijah.Še danes imam občasno bolečine v hrbtenici in levi nogi,da ne pozabim , da sem nekaj časa uporabljal “bergle”.Lahko bi se zgodilo , da za novorojenca ne bi kupovali vozička , ker bi se lahko vozil na očetovem (cinizem).

Kazni same ne bodo rešile ničesar.Obstajajo boljši mehanizmi in učinkovitejše metoda kaznovanja.V mislih imam javno koristno delo in seznanitev s posledicami nesreč.Ali se nekateri sploh zavedajo koliko ljudi lahko trpi zaradi njihovih dejanj.Pri poškodbi ali smrti je tukaj cela skupina ljudi; so svojci (otroci , partnerji, roditelji,..),prijatelji/znanci,ter družba na splošno( stroški zdravljanja,rehabilitacije,zagotavljanje eksistence poškodovanim ali družinskim članom preminulih,…)?

Odgovor je veliki NE!!! Ki kriči  in zahteva ukrepanje , ki ga kazni ne bodo rešile; nenazadnje so lahko tisti , ki izvajajo represijo za vzgled , toda dokler bodo ustavljali na avtobusnih postajališčih in ogrožali potnike,ko bodo sami kršili predpise,…, bodo ljudje , ki ne dajo veliko nase izvajali “pokol” na slovenskih cestah,sejali žalost in bolečino po slovenskih domovih,”ustvarjali” sirote,…!?

ZAKAJ NE BI ENKRAT ORGANIZIRALI PROTESTA PROTI MORIJI NA SLOVENSKIH CESTAH?ZATO , DA SE ZAGOTOVI VARNOST NA CESTAH IN NASPLOŠNO V DRUŽBI?

Morda zato, ker to ni v korist sindikatom in vladi,kdo ve morda oni; morda pa bi moral to organizirati kakšen avto klub/združenje šoferjev.

Prižgali smo svečko v spomin in opomin.Hvala , ker ste jo prižgali z nami.Lepo in predusem varno nedeljo , še naprej vam želimo.

  • Share/Bookmark

Kategorija: Aktualno, Globina duše

STARŠI

6 komentarjev 15.11.2007 samoocka

Našel sem tole misel nekje na medmrežju in bi jo rad delil z vami:

Učiteljica je opazila , da je majhen deček v njenem razredu otožen in samoten.

“Kaj te skrbi?” je vprašala.

“Starši;” je odvrnil.”Oče dela ves dan , da me oblači in nahrani in pošilja v najboljšo šolo v mestu.In dela nadure , da me bo lahko poslal na univerzo.Mama ves dan kuha in pospravlja in lika in nakupuje , tako da meni ni treba skrbeti za nič.”

“Zakaj si pa potem zaskrbljen?”

“Bojim se , da bi mi utegnila pobegniti!”

  • Share/Bookmark

Kategorija: Globina duše, Naši Otroci

Črna lepotica

Dodaj komentar 10.11.2007 samoocka

                 img_3516_800.jpg

Pričarala mi je spomin iz otroštva , pričarala mi je spomin na Človeka ,ki me je “začaral” , ko je tako ljubkovalno govoril o svojih “črnih lepoticah”.Kot maldega fantina me je včasih popeljal z eno izmed njih.Spomnim se , kako so sople  po dolini navzgor , zavite v tančice pare , kako se je vil dim njihovih peči , kakor megla navzgor proti hribom.Spomnim se vonja po premogu,sopihanja ko so “jemale vodo”,kurjačev , ki so z “malimi mazalkami” podmazevali ležaje in ponosne strojevodje, ki so jih krotili.Vedno znova so se pojavljala ženska imena, kot da bi s tem hoteli pokazati , kako pogrešajo družino, svoje žene,punce,svoje domače.V tistih časih še niso poznali 12 urnega delovnika, bilo so tudi po več dni z doma.Otroci so jim mahali ,ali pa jim prinašali hrano/pijačo ko so z njimi ( črnimi lepoticami) sopihali mimo,ko so ” zajuckali” svojim ( to počnemo še danes),kakor da bi jim hoteli sporočiti tu smo, z nami je vse v redu,se vidimo.

In danes sem jo videl , spremljevalko moje mladosti, stala je pred menoj , vsa “zglancana” svetila se je v svoji črnini,dim se je nežno vil iz njenih nederj,para se je nežno božajoče vila svojo belino čez njen trup.Stal sem tam pred njo in sa spominjal svojih druženj z njo.Bila je spomin iz otroštva , toda bila je resnična, lahko sem se je dotaknil.Zlezel sem gor v njeno” kabino” , že dolgo je kar sem bil tukaj “pred pečjo”, tam v kotu je bil prislonjen “pik as” , kot so v žargonu rekli kurjači lopati ( bila je namreč v obliki pika).

Ko sem bil predkratkim službeno v Avstriji sem imel priliko videti parni lokomotivi v svoji polni moči , vlekli sta tovorni vlak.Sicer pa je ta naša “črna lepotica” prišla predkratkim iz Nemčije , kjer je “gostovala” v želežniškem muzeju , kjer je po mojih informacijah velika zbirka lokomotiv iz cele Evrope.

Spomnim se pripovedovanj “mojega majstra”, ko sem kot začetnik delal z njim.Pripovedoval mi je , da je vozil še po progi Dravograd-Velenje, skoz tunele Hude luknje,po mislinjskem klancu,skoz Slovenj Gradec.In ko so odšle “črne lepotice” je tudi ta proga “umrla”,demontirali so jo in odpeljali nekam na jug ” naše bratske države”.A ostale so postaje ( kdor se vozi po cesti SG-Velenje ve o čem pišem) in most čez Mislinjo v Slovenj Gradcu ( prenovljen služi svojemu namenu).Marsikje so ob postajah postavljene “črne lepotice” , a žal ene klaverno propadajo, kot da niso del naše tehnične dediščine ; sicer jih je nekaj v muzeju, ta serija 33-037 , pa je še vozna.

Malo spominov ne škodi,saj je dobra primerjava napredka tehnike, toda eno je gotovo in morda ne veste, da so te “lepotice” že takrat znale pokazati temperament,svojo poskočnost.Bile so znanilke napredka in bile so ter ostajajo vir zanimanja za mlado in staro.

 img_0202_800.jpg

Takole zaključil bom še z eno nočno sliko “črne lepotice”.

  • Share/Bookmark

Kategorija: Globina duše

Nazaj