Marija pod logom

15.08.2009

Pred pol leta smo se preselili iz “štajerske metropole” v “prekmurske brezje” , na Varoš,kot rečemo domačini.Kupili smo hišo,bolje kmetijo,ki je ostala brez gospodarja in čakala na nas.”Metropola” nam je že pred več,kot letom dni povedala, da za nas ni “prostora” in naj se znajdemo po svoje.

In sedaj smo tu v Varošu in zahvala gre Mariji,pa naj bo tista pod logom,ali na Brezjah,ali nekje tu med nami,v obliki nečesa pozitivnega;morda sta naša soseda Marija in Štefan ta energija,ta nasvet,nekaj,kar tako težko najdeš danes in še težje jutri.

Včeraj zvečer sem po njuni zaslugi doživel nekaj lepega,pozitivnega,doživetega,bilo je in če smem še je tako nekako neopisljivo,potrebno je vse skupaj doživeti.Romarji so iz okoliških krajev peš prinašali sebe,svoje bližnje,svojo vas,mesto,trg,vero v nekaj lepega,pozitivnega.

Tega kar sem doživel in je nekako še v meni ne enačim z inštitucijo, ampak z VERO ,doživeto,resnično,ki ne vpraša , ampak da.

Tako , kot so nama Varošanci/Varošanke prinašale darove brez vprašanj,ali pa sramežljivo med vrsticami preverjali ali ne potrebujeva karkoli za otroke ali zase.Nekateri so naju posvojili,tako kot Štefan in Marija , pa tetka iz velike hiše,pa sosedi , ki včasih kar brez vprašanj podarijo ali naredijo.

Res je da nekaterim nekako “ne paševa”,ampak bilo bi že “kičasto”,če bi bila vsem všeč.
Ampak včeraj zvečer je bilo res tako polno neke energije,ki združuje , poživlja in nekako osmislja ves bit , vse kar se dogaja in se bo še dogodilo.

Tudi današnji dan je neke vrste “družinsko” srečanje , kot se reče pri nas “Veliko proščenje” ali “Velika maša”.Družine se zberejo,pogovori,igra otrok,spomini starejših in “družinsko kosilo”,molitev in zahvala za vse dobro in tudi slabo,za Življenje,za dar še enega dne in priporočila za še mnogo “Velikih maš”.

Toda včasih ostane slab priokus,da nekateri ne znajo,nočejo ali enostavno ne cenijo tega ,kar jim je dano in tega kar so drugi storili za njih , njihove bližnje.Nekateri enostavno ne znajo alli nočejo izreči “besed zahvale”,kot da je vse “samoumevno”.

Otroke vzgajamo ,da znajo reči “besedo prošnje in zahvale”,da pomagajo sami brez “posebne prošnje” , toda odrasli večkrat pozabijo na vse.

Zato na tem mestu in trenutku hvala vsem,ki ste včeraj prinesli “luč” v Varoš,vsem ,ki ste to luč sprejeli in še enkrat vsem , ki ste sprejeli našo “veliko” družino , pri Vas (nas) na Varošu.

Hvala Mariji pod logom za vse,tudi za “težke” trenutke,posebej pa za strica Štefana in teto Marijo.

  • Share/Bookmark

V kategoriji miks

 

Komentiraj

potrebno

potrebno ne bo objavljen

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Dovoljeni so naslednji HTML ukazi:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Subscribe to the comments via RSS Feed