Ko nas preštejejo

1.03.2008

Zgodi se in to skoraj vsak dan,da smo prešteti in ponavadi obravnavani z začudenjem in pogledi,ki govorijo zase.Ljudje večinoma gledajo začudeno in s tistim izrazom na obrazu ,ki pove vse-so šokirani,presenečeni,kakor želite.Opažam,da velike družine pri nas niso ravno navada oziroma običaj.Ponavadi kdo reče,da jo to pač najin problem,drugi so arogantni,kot recimo možak na Stanovanjskem skladu,ki je bil osoren (milo rečeno) in sem dobil občutek, da bo storil vse , samo da ne bo vse uspešno in ugodno za nas ( njegova govorica telesa je povedala vse ).Doživiš pa tudi to, da kdo ceni tvojo odločitev in te še bolj ceni ( kot recimo sodelavec,ki ga je vzgojil oče samohranilec skupaj še s sestro in bratoma).In sp ljudje , ki pomagajo sami po sebi zato , ker čutijo tako,ker želijo in zanje niso potrebne besede ampak se enostavno zgodi.

Vedno sem si želel “družino” ne samo “družinico”,ampak to da so otroci ( veliko) in se učijo eden od drugega,si pomagajo in ja celo nagajajo,ampak ko je treba stopijo skupaj in so eno.Žalosti me dejstvo,da je takih družin bolj malo,ali pa se ne poznamo med seboj.Opazil sem , da ponavadi tisti, ki imajo “zlato jajčko” najbolj nergajo,jamrajo in njim je “tako težko”.Priznam , da ni lahko,je pa zanimivo,vedno se kaj dogaja ( punci se recimo gresta koncert in prepevata, kot na pravem nastopu),za mizo ni nikoli dolgčas in prijetneje je , kot pa če za mizo sedita le dva ali trije.Čutim , da je vse bolj polno in ko se v nedeljo zjutraj (lahko tudi v soboto) znajdejo vsi drobižki v najini postelji,ter se “žulimo”.Kdo pozna vse to ve kako prijetno je.

Saj se kdaj zakrešejo iskre , toda tako je tam ,kjer je veliko “mladičkov”.So pa sposobni tudi močnega kolektivnega duha,enotnosti.Počasi rastejo in kmalu bomo dobili še enega/eno člana/članico družine.Priprave so že skoraj pri koncu (potrebščine,oblačila,oprema,…) samo dan D še pride.In potem nas bo osem(8) pri hiši,kot se reče.Morda se celo zgodi, da bodo tri na tri , ampak meni se zdi , da je pomembno, da bo zdravi dete.

Toliko za danes in hvala še enkrat vsem ,ki nam pomagate tako ali drugače.Če drugo ne je dober občutek, da je kdo tu in te preseneti s svojim altruizmom,s tem , da pomaga ,ker tako čuti in nas ne prešteva , se čudi in nas “izloči”.Mi smo to, kar smo velika družina in kar lepo nam je .

Lepe pozdrave vsem , imamo vas radi        

p6240518a.jpg

  • Share/Bookmark

V kategoriji Cinizmi, Globina duše

 

3 komentarjev Dodaj komentar

  • 1. katarina  |  1.03.2008 ob 14:15

    katarina

    močno upam, da boste ostali skupaj za vedno. bi bilo super, a ne.
    držim pesti, da bo dete zdravo in čakam klic, kdaj bosta povila. aprila, ne?

    mimogrede: na fotki si enemu odrezal glavo. .)

  • 2. samoocka  |  1.03.2008 ob 14:20

    samoocka

    Včasih se zgodi , da kdo održe tebe,pa ti …Ja upam, da bo res aprila in še bolj da bo zdravo-spol pa je presenečenje ( čeprav nekdo sumi , da ati ve).

  • 3. Freycha  |  3.03.2008 ob 22:27

    uuu aprila že!! bom držala pesti in samo upam, da boš našel čas tudi nam sporočiti.

    madonca, boste pa potem res VELIKA družina!! super….

Komentiraj

potrebno

potrebno ne bo objavljen

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Dovoljeni so naslednji HTML ukazi:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Subscribe to the comments via RSS Feed