Šlamparija

30.11.2007

Kot veste je bila naša Anča v bolnišnici in včeraj popoldne so jo odpustili v domačo nego.Seveda ni moč skriti veselja in navdušenja posebe še s Tevžove strani.Koliko cartanja je bilo popoldan,pa “raport” o dogodkih v minulih dneh,pa kaj je ona počela v bolnišnici,pa kje je imela “metuljčka”,pa tiste “flaše” , ki so ji tekle v žilo,…

Ampak , pred odhodom domov se je zgodila šlamparija , ki ne sodi v bolnišnico , posebej pa ne na otroški oddelek.Sedela sva za mizo in jedla kosilo ( hrane ne bi opisoval,ker bi bile besede bolj kot ne kritične),pa pride sestra in prinese kuverto v kateri naj bi bila “začasna” odpustnica za Ančo in ji odstrani “metuljčka”.Midva sva pojedla kosilo in od nekod se vzame zdravnica,v tistem sem pogledal kuverto in ugotovil, da ni za naju.Ko sem jo dal zdravnici in ji dejal , da želim odpustnico, ki bo na ime hčerke je ta začela :”Kje ste to dobili?Ne ona pa še ne gre domov,morda jutri, ampak samo teoretično,…,veste….,…”v glavnem neko prazno nakladanje, ki pa je hčer popolnoma potrlo in je odšla v svoji vzvišenosti,kot da je nekje nad Bogom,ki je kvečjemu njen lakaj.

Anča je jokala in komaj sem jo tolažil.”Kako naj ji dopovem , da bo še eno noč preživela v bolnišnici in to v prazni sobi , sama v tisti postelji , ki bolj spominja na ječo?Se ji stanje zaradi tega ne bo poslabšalo , saj bo jokala , lahko se zgodi , da bo začela zavračati hrano in tekočino,zdravila?

Sredi tega me zmoti sestra , ki se je prišla kao opravičit za napako.Govorila je nekako o tem , da se ji to ni še zgodilo, da ji je žal in podobne puhlice.Poslušam jo do konca in ji rečem:” Veste če bi šlo samo zame , bi nekako razumel , da so možne napake,ampak tu je sedaj občutljiva otroška duša.Kako ji boste razložili, da ste se zmotili, da jo boste spet zbodli , da ji vstavite “metuljčka”,to da danes ne bo videla brata , ki ga že zelo pogreša? Kako bo vse to prenesla,je mar to v otrokovo korist,da se ji stori kaj takega?Niste prizadeli samo njo/mene , naredili ste tudi dodatno delo in skrbi nočni izmeni in mislim , da se njeno stanje lahko poslabša in tega si ne želim.Če se greste takšne reči z otroki me silite v ukrepanje.Mislim , da si ne želite , da vam pokvarim ne samo preostanek dneva ampak še kaj drugega in to za dalj časa.Vi ste naredili ta “kupček”,zdaj ga pa še počistite.”Stala je zraven mene in obraz je postajal vse svetlejši in njene oči so kazale resno zadrego , če ne še kaj hujšega.Ženska izgine s besedami:”Dajte mi 10 minut, da grem k zdravnici in poskusimo rešiti vse to v njeno ( Ančino) korist.Prosim vas.”

Vse se je dogajalo z veliko hitrostjo in aroganca zdravnice je v trenutku minila,začela mi je kazati hčerine izvide,na njeno presenečenje sem jih znal celo tolmačiti,govorila je o tem , da se pač pomote dogajajo( moj komentar je bil precej ciničen:Da včasihtudi kdo umre zaradi njih.”),da so pač hoteli še nekaj poskusiti ( kupite si zajčka ali komplet za mlade znanstvenike,ker hči ni namenjena za to) in še nekaj nakladanja v stilu “boli ali lahko prosim malce popustite prijem”.Začela se je pogajat , kot da to ni otrok.Halo !!! Kdo te pusti delat z otroki? Otrok je bil sposoben za odhod domov ( ki je primernejši kraj za okrevanje) on pa …,človek ne ve ali je res ali ne.Pred 10 minutami je bila še “zelo bolna” zdaj pa bi mi dali še “zlati roleks” samo , da bi jih rešil bolečine , ki jo je povzročila njihova “Šlamparija”.Bala se je tega , kar sem “hladen kot pivo” povedal sestri:” Ne silite me v ukrepanje,ki bo boleče za vas vse.”

Bila je tako slatka , da si bom sposodil besede J.J. :”Še danes imam lepljive prste, ko sem bral tvoje pismo dragi B. .”Ker sem imel njene stvari v avtu ( od takrat ko sem jo pustil v bolnišnici)  sem dekle porihtal in ko sva dobila odpustnico sem jo vpričo zdravnice in sestre prebral lepo počasi;kako ju je bolelo ne bi , ker nisem zloben ,sem pa vseeno “žleht”.

A ostalo je eno vprašanje :”Koliko “Šlamparij” se zgodi , pa starši ne storijo ničesar,ker se “bojijo” teh “nadljudi” “bogov v belem”?”

A na koncu HVALA vse , ki so moji punci pomagali,da se zdaj vrača na “stara pota” in v opomon , da je včasih bolje trikrat premisliti in potem še vprašati za nasvet.

Hvala še enkrat za lepe želje in pozitivno energijo,zdaj se grem pa nazaj cartat, pa ošilit barvice.

  • Share/Bookmark

V kategoriji Cinizmi, Naši Otroci

 

3 komentarjev Dodaj komentar

  • 1. zaspanka  |  30.11.2007 ob 21:51

    Hej, dober si, da se jim takole postavis po robu. To rabijo. Midve s Saro se, kot ves, pogosto sukava okoli zdravnikov, a ce bi vsaj enkrat povedala, kaj si mislim… Si ne upam. Gledajo me kot us, ki si ne zasluzi ‘dober dan’… Saro pa obravnavajo kot se enega ‘nebodigatrebakajljudjerojevajotakeotroke’…
    Res, svaka ti cast!
    In poljubcek Ani, samo da je doma, pa bo kmalu vse po starem!
    papa

  • 2. Freycha  |  1.12.2007 ob 08:46

    Uh dober si. Si bom to kar zapomnila za sredo, ko gremo mi v bolnico. Pa tudi za vsa ostala srečanja z zdravniki. Sicer pa sem taka, da znam koga najuriti, če mi kaj ni ok. Je pa tudi res, da pred zdravniki pa kar malo glavo med ramena potlačim. Predvsem zato, ker se bojim slabih odnosov, ki bi potem vplivali na nadalne zdravljenje…..

    Sem pa vesela, da je hčerkica doma in upam, da bo kmalu prišla nazaj v normalo….

  • 3. Nataša  |  3.12.2007 ob 17:20

    Zelo, zelo toplo mi je pri srcu, da imaš svojo punčaro doma. Naša je bila pred dooolgimi 10 leti v bolnici kot dojenčica in hvala bogu se še ničesar ni zavedala ( imela je 6 tednov ) je pa trajalo kar 14 dni. Tako da, uživajte v medsebojni družbi in ljubezni, prihaja prav poseben čas, imej-te se lepo.

    Nataša

Komentiraj

potrebno

potrebno ne bo objavljen

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Dovoljeni so naslednji HTML ukazi:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Subscribe to the comments via RSS Feed