Arhiv za mesec November 2007

Šlamparija

3 komentarjev 30.11.2007 samoocka

Kot veste je bila naša Anča v bolnišnici in včeraj popoldne so jo odpustili v domačo nego.Seveda ni moč skriti veselja in navdušenja posebe še s Tevžove strani.Koliko cartanja je bilo popoldan,pa “raport” o dogodkih v minulih dneh,pa kaj je ona počela v bolnišnici,pa kje je imela “metuljčka”,pa tiste “flaše” , ki so ji tekle v žilo,…

Ampak , pred odhodom domov se je zgodila šlamparija , ki ne sodi v bolnišnico , posebej pa ne na otroški oddelek.Sedela sva za mizo in jedla kosilo ( hrane ne bi opisoval,ker bi bile besede bolj kot ne kritične),pa pride sestra in prinese kuverto v kateri naj bi bila “začasna” odpustnica za Ančo in ji odstrani “metuljčka”.Midva sva pojedla kosilo in od nekod se vzame zdravnica,v tistem sem pogledal kuverto in ugotovil, da ni za naju.Ko sem jo dal zdravnici in ji dejal , da želim odpustnico, ki bo na ime hčerke je ta začela :”Kje ste to dobili?Ne ona pa še ne gre domov,morda jutri, ampak samo teoretično,…,veste….,…”v glavnem neko prazno nakladanje, ki pa je hčer popolnoma potrlo in je odšla v svoji vzvišenosti,kot da je nekje nad Bogom,ki je kvečjemu njen lakaj.

Anča je jokala in komaj sem jo tolažil.”Kako naj ji dopovem , da bo še eno noč preživela v bolnišnici in to v prazni sobi , sama v tisti postelji , ki bolj spominja na ječo?Se ji stanje zaradi tega ne bo poslabšalo , saj bo jokala , lahko se zgodi , da bo začela zavračati hrano in tekočino,zdravila?

Sredi tega me zmoti sestra , ki se je prišla kao opravičit za napako.Govorila je nekako o tem , da se ji to ni še zgodilo, da ji je žal in podobne puhlice.Poslušam jo do konca in ji rečem:” Veste če bi šlo samo zame , bi nekako razumel , da so možne napake,ampak tu je sedaj občutljiva otroška duša.Kako ji boste razložili, da ste se zmotili, da jo boste spet zbodli , da ji vstavite “metuljčka”,to da danes ne bo videla brata , ki ga že zelo pogreša? Kako bo vse to prenesla,je mar to v otrokovo korist,da se ji stori kaj takega?Niste prizadeli samo njo/mene , naredili ste tudi dodatno delo in skrbi nočni izmeni in mislim , da se njeno stanje lahko poslabša in tega si ne želim.Če se greste takšne reči z otroki me silite v ukrepanje.Mislim , da si ne želite , da vam pokvarim ne samo preostanek dneva ampak še kaj drugega in to za dalj časa.Vi ste naredili ta “kupček”,zdaj ga pa še počistite.”Stala je zraven mene in obraz je postajal vse svetlejši in njene oči so kazale resno zadrego , če ne še kaj hujšega.Ženska izgine s besedami:”Dajte mi 10 minut, da grem k zdravnici in poskusimo rešiti vse to v njeno ( Ančino) korist.Prosim vas.”

Vse se je dogajalo z veliko hitrostjo in aroganca zdravnice je v trenutku minila,začela mi je kazati hčerine izvide,na njeno presenečenje sem jih znal celo tolmačiti,govorila je o tem , da se pač pomote dogajajo( moj komentar je bil precej ciničen:Da včasihtudi kdo umre zaradi njih.”),da so pač hoteli še nekaj poskusiti ( kupite si zajčka ali komplet za mlade znanstvenike,ker hči ni namenjena za to) in še nekaj nakladanja v stilu “boli ali lahko prosim malce popustite prijem”.Začela se je pogajat , kot da to ni otrok.Halo !!! Kdo te pusti delat z otroki? Otrok je bil sposoben za odhod domov ( ki je primernejši kraj za okrevanje) on pa …,človek ne ve ali je res ali ne.Pred 10 minutami je bila še “zelo bolna” zdaj pa bi mi dali še “zlati roleks” samo , da bi jih rešil bolečine , ki jo je povzročila njihova “Šlamparija”.Bala se je tega , kar sem “hladen kot pivo” povedal sestri:” Ne silite me v ukrepanje,ki bo boleče za vas vse.”

Bila je tako slatka , da si bom sposodil besede J.J. :”Še danes imam lepljive prste, ko sem bral tvoje pismo dragi B. .”Ker sem imel njene stvari v avtu ( od takrat ko sem jo pustil v bolnišnici)  sem dekle porihtal in ko sva dobila odpustnico sem jo vpričo zdravnice in sestre prebral lepo počasi;kako ju je bolelo ne bi , ker nisem zloben ,sem pa vseeno “žleht”.

A ostalo je eno vprašanje :”Koliko “Šlamparij” se zgodi , pa starši ne storijo ničesar,ker se “bojijo” teh “nadljudi” “bogov v belem”?”

A na koncu HVALA vse , ki so moji punci pomagali,da se zdaj vrača na “stara pota” in v opomon , da je včasih bolje trikrat premisliti in potem še vprašati za nasvet.

Hvala še enkrat za lepe želje in pozitivno energijo,zdaj se grem pa nazaj cartat, pa ošilit barvice.

  • Share/Bookmark

Kategorija: Cinizmi, Naši Otroci

Dan v Bolnišnici

9 komentarjev 27.11.2007 samoocka

Danes sem drugi dan preživel ob svoji hčeri v Bolnišnici.Včeraj smo jo “pod nujno” peljali v bolnico , ker jo je “rota virus” popolnoma zdelal.Če uporabim besede sprejemne sestre:” Saj je kot punčka iz cunj.” Tako slabotna je bila včeraj,saj  so jo napori bruhanja in driske , ter vročina res pošteno zdelali.Trudili smo se s pijačo,zmešal sem celo pripravek za hidracijo,pa dal sem ji pripravke proti driski ( domače in iz apoteke),pa ni šlo.

Ampak danes smo že jedli juhico (pri kosilo),pa žemljico,pa malo slanih ribic, banano,ter polovico večerje.Spet pijemo in to veliko,pa tudi bolj živahni smo že,saj pišemo,rišemo in barvamo.Ampak eno še ostaja infuzija s “glukozo” in zdravili.Tisti “mali” žlavhec,ki ji gre malce na živce,ampak če so notri zdravila ,pač mora bit,le da bo čimprej doma pri bratcu,saj ga že zelo pogreša.Danes sta se malce pogovarjala po mobitelu , da je minila potrtost.

Doživeli smo tudi obisk bolnišnične vzgojiteljice,ki jih je razvedrila in so celo poskušali zapeti z njo.Prebrala jim je zgodbico o zajčku Mondiju,ki nestrpno pričakuje zimo,a samo do polovice,ker pride spet jutri.Obljubila je , da bodo “izdelovali” snežake,pa malo “prepevali”,pa prebrali zgodbico do konca,…

Glavno pa je , da naša punca ni jokala ponoči in da se počasi spet vrača na stara pota,k njeni “navihanosti” in vedoželjnosti.Ampak kdor jo pozna bi se včeraj kar prestrašil , ko bi jo videl. Bila je res kot punčka iz cunj,tako mlahava,slabotna in njen glasek ,ja najbolj od vsega smo pogrešali njen glasek.

Želim si le to , da čimprej ozdravi in jo bom spet lovili po hiši ali pa brcali žogo,ter se smejali njeni “pripombam”.Zdaj pa grem spat in požulit Tevža.Lahko noč.

  • Share/Bookmark

Kategorija: Naši Otroci

Svečka

6 komentarjev 18.11.2007 samoocka

Včeraj zvečer smo prižgali svečko , kot jo prižigamo že dolgo , že 25 let.A tokrat smo prižgali svečko na polici za rože ob stopnišču.Že dolgo vemo in spoznavamo kako kruta je lahko cesta in mi smo plačali neprecenljiv davek.Cesta nam je vzela otroško Življenje, ker je nevestni voznik “pozabil” na omejitev hitrosti v naselju in ker je moral na “špil” , na maturantski ples in se je mudilo.Tako se je mudilo, da je bilo Otroško Življenje naenkrat brez vrednosti,samo da bi prišel pravi čas, da ne bi zamudil;kruto se sliši, a zamudil je za nekaj ur oziroma baje tisto noč ni igral.A najbolj kruto je , da je brata zadel na drugem smernrm vozišču , ko je ta prečkal cesto,se pravi na drugi strani.

Kasneje so se vsi zgovarjali na objekt ob cesti, na neustrezno ureditev ceste,to da bi nekdo omenil, da je bil ključni razlog za nesrečo “prehitra vožnja” pa se je bolj “pozabljalo” oziroma se na to ni polagalo toliko pozornosti.Še ko je prišlo do tožbe v zvezi z odškodnino se je le-ta zavračala, ker ni bila “polna krivda” šoferja ampak so bili tu tudi “tehnični” razlogi.Mama je bila tukaj še drugič ranjena in samo sposobni odvetnici in sodniku , ki je trdno vztrajal na tem , da voznik nosi odgovornost v polni meri.Si je pa predstavnica zavarovalnice privoščila cinizem “da je potrebno počakati leto dni , da se bo določila končna višina odškodnine”; a brat je bil mrtev,njegovo telo je počivalo pod gredico rož.Ampak tista ženska se baje ni dala in ko je sodnik dejal , da bodo pač plačali še kakšno odškodnino za “dodatne duševne bolečine” je odnehala s svojim milorečeno “čudnim” vedenjem; toda že takrat je branila zaslužek zavarovalnice ( že takrat v socializmu so se pojavljali zametki kapitalizma , to da ni pomembno kako glavno , da je dobiček).

Toda tudi sam vem , kako je ležati v bolnici, ko “alkohol” trči vate.Možak je imel 1,50 g/l izdihanega zraka,uničil je nekaj avtomobilov in poškodoval ljudi.Sam sem preživel nekaj časa v bolnišnici,pa doma na raznih fizioterapijah.Še danes imam občasno bolečine v hrbtenici in levi nogi,da ne pozabim , da sem nekaj časa uporabljal “bergle”.Lahko bi se zgodilo , da za novorojenca ne bi kupovali vozička , ker bi se lahko vozil na očetovem (cinizem).

Kazni same ne bodo rešile ničesar.Obstajajo boljši mehanizmi in učinkovitejše metoda kaznovanja.V mislih imam javno koristno delo in seznanitev s posledicami nesreč.Ali se nekateri sploh zavedajo koliko ljudi lahko trpi zaradi njihovih dejanj.Pri poškodbi ali smrti je tukaj cela skupina ljudi; so svojci (otroci , partnerji, roditelji,..),prijatelji/znanci,ter družba na splošno( stroški zdravljanja,rehabilitacije,zagotavljanje eksistence poškodovanim ali družinskim članom preminulih,…)?

Odgovor je veliki NE!!! Ki kriči  in zahteva ukrepanje , ki ga kazni ne bodo rešile; nenazadnje so lahko tisti , ki izvajajo represijo za vzgled , toda dokler bodo ustavljali na avtobusnih postajališčih in ogrožali potnike,ko bodo sami kršili predpise,…, bodo ljudje , ki ne dajo veliko nase izvajali “pokol” na slovenskih cestah,sejali žalost in bolečino po slovenskih domovih,”ustvarjali” sirote,…!?

ZAKAJ NE BI ENKRAT ORGANIZIRALI PROTESTA PROTI MORIJI NA SLOVENSKIH CESTAH?ZATO , DA SE ZAGOTOVI VARNOST NA CESTAH IN NASPLOŠNO V DRUŽBI?

Morda zato, ker to ni v korist sindikatom in vladi,kdo ve morda oni; morda pa bi moral to organizirati kakšen avto klub/združenje šoferjev.

Prižgali smo svečko v spomin in opomin.Hvala , ker ste jo prižgali z nami.Lepo in predusem varno nedeljo , še naprej vam želimo.

  • Share/Bookmark

Kategorija: Aktualno, Globina duše

STARŠI

6 komentarjev 15.11.2007 samoocka

Našel sem tole misel nekje na medmrežju in bi jo rad delil z vami:

Učiteljica je opazila , da je majhen deček v njenem razredu otožen in samoten.

“Kaj te skrbi?” je vprašala.

“Starši;” je odvrnil.”Oče dela ves dan , da me oblači in nahrani in pošilja v najboljšo šolo v mestu.In dela nadure , da me bo lahko poslal na univerzo.Mama ves dan kuha in pospravlja in lika in nakupuje , tako da meni ni treba skrbeti za nič.”

“Zakaj si pa potem zaskrbljen?”

“Bojim se , da bi mi utegnila pobegniti!”

  • Share/Bookmark

Kategorija: Globina duše, Naši Otroci

Črna lepotica

Dodaj komentar 10.11.2007 samoocka

                 img_3516_800.jpg

Pričarala mi je spomin iz otroštva , pričarala mi je spomin na Človeka ,ki me je “začaral” , ko je tako ljubkovalno govoril o svojih “črnih lepoticah”.Kot maldega fantina me je včasih popeljal z eno izmed njih.Spomnim se , kako so sople  po dolini navzgor , zavite v tančice pare , kako se je vil dim njihovih peči , kakor megla navzgor proti hribom.Spomnim se vonja po premogu,sopihanja ko so “jemale vodo”,kurjačev , ki so z “malimi mazalkami” podmazevali ležaje in ponosne strojevodje, ki so jih krotili.Vedno znova so se pojavljala ženska imena, kot da bi s tem hoteli pokazati , kako pogrešajo družino, svoje žene,punce,svoje domače.V tistih časih še niso poznali 12 urnega delovnika, bilo so tudi po več dni z doma.Otroci so jim mahali ,ali pa jim prinašali hrano/pijačo ko so z njimi ( črnimi lepoticami) sopihali mimo,ko so ” zajuckali” svojim ( to počnemo še danes),kakor da bi jim hoteli sporočiti tu smo, z nami je vse v redu,se vidimo.

In danes sem jo videl , spremljevalko moje mladosti, stala je pred menoj , vsa “zglancana” svetila se je v svoji črnini,dim se je nežno vil iz njenih nederj,para se je nežno božajoče vila svojo belino čez njen trup.Stal sem tam pred njo in sa spominjal svojih druženj z njo.Bila je spomin iz otroštva , toda bila je resnična, lahko sem se je dotaknil.Zlezel sem gor v njeno” kabino” , že dolgo je kar sem bil tukaj “pred pečjo”, tam v kotu je bil prislonjen “pik as” , kot so v žargonu rekli kurjači lopati ( bila je namreč v obliki pika).

Ko sem bil predkratkim službeno v Avstriji sem imel priliko videti parni lokomotivi v svoji polni moči , vlekli sta tovorni vlak.Sicer pa je ta naša “črna lepotica” prišla predkratkim iz Nemčije , kjer je “gostovala” v želežniškem muzeju , kjer je po mojih informacijah velika zbirka lokomotiv iz cele Evrope.

Spomnim se pripovedovanj “mojega majstra”, ko sem kot začetnik delal z njim.Pripovedoval mi je , da je vozil še po progi Dravograd-Velenje, skoz tunele Hude luknje,po mislinjskem klancu,skoz Slovenj Gradec.In ko so odšle “črne lepotice” je tudi ta proga “umrla”,demontirali so jo in odpeljali nekam na jug ” naše bratske države”.A ostale so postaje ( kdor se vozi po cesti SG-Velenje ve o čem pišem) in most čez Mislinjo v Slovenj Gradcu ( prenovljen služi svojemu namenu).Marsikje so ob postajah postavljene “črne lepotice” , a žal ene klaverno propadajo, kot da niso del naše tehnične dediščine ; sicer jih je nekaj v muzeju, ta serija 33-037 , pa je še vozna.

Malo spominov ne škodi,saj je dobra primerjava napredka tehnike, toda eno je gotovo in morda ne veste, da so te “lepotice” že takrat znale pokazati temperament,svojo poskočnost.Bile so znanilke napredka in bile so ter ostajajo vir zanimanja za mlado in staro.

 img_0202_800.jpg

Takole zaključil bom še z eno nočno sliko “črne lepotice”.

  • Share/Bookmark

Kategorija: Globina duše