Pomoč na cesti

31.10.2007

Bilo je kakšno uro po polnoči , ko sem se peljal domov.Nekaj kilometrov pred domom , pa glej v jarku avto na strehi.Ob njem je ustavljen avto .Parkiram malo naprej , vklopim “vse štiri” in si nadenem varnostni brezokavnik (službenega) in hajdi v akcijo.Mladi šofer ne ve kaj bi , sicer je poklical 113,toda tu se je končalo.Šofer je še v avtu in nadenem si rokavice in se lotim akcije/reševanja.Ko pogledam v kabino zagledam krvav obraz in “panične” poskuse , da bi si odpel varnostni pas.Prerežem pas in ob pomoči mladeniča , ga izvlečem. Posedem ga ob vozilu in se lotim ocenitve njegovih poškodb( usposabljanje in praksa sta se pokazali , kot koristni).V avto grem po prvo pomoč, ki je vedno prisotna in je v malo večji torbici.Nadenem si “medicinske” rokavice in se lotim možakovega nosu in ust.Očistim ga in ko ga bolje pogledam me zmrazi,nos je “zverižen” in preklan , zobje izbiti in ličnica je potrebna šivanja.

Oskrbim ga in ga hkrati mirim ( možak je popolnoma zmeden,saj ne ve niti kdo je ,kje je in kaj se mu je zgodilo),mladenič se čudi ,kako ga obvladam in kako sem ga oskrbel.Zavijem ga v deko , ki jo najdem v avtu in ga posedem proč od vozila.Že prej sem odvzel ključe iz ključavnice , zdaj se lotim preverjanja stanja vozila,začuda gorivo ne izteka( avto je totalka saj je uničeno kompletno podvozje) čeprav je vozilo na strehi.Mirim možaka , popolnoma je zmeden in venomer sprašuje ,če smo tam in tam ( kraj je oddaljen od mesta nesreče več kot 30 km).

Končno policija in v patrulji  znanec.Najina prejšna srečanja so bila bolj “krvava in tragična”(povoženje na progi je zmeraj “grozljivo”).Predam mu ključe vozila in ga seznanim s stanjem možaka in da sem mu nudil PP,kakšne poškodbe sem ugotovil in se pozanimam zakaj ni reševalcev/gasilcev? Mladenič jim ni podal realnih podatkov in komaj čaka da se odpelje naprej.Vedno znova ponavlja:”Kakšna sreča, da ga nisem prehiteval.Kar čez se je zapeljal….” zmeden je in ko lahko odpelje je prav “srečen”.Malce sem nejevoljen, ker mi je rekel da je povedal dejansko stanje.

Postavlja se mi vprašanje:

-kaj bi bilo če ne bi izvlekla možaka ( lahko bi ga vkleščilo,lahko bi bil huje poškodovan,…)

-kaj bi bilo, če bi avto zagorel

-mu bi on sploh nudil PP,ga poskušal izvleči, ali pa bi samo čakal?

Opazil sem , da so avtomobili neprizadeto vozili mimo ,niti hitrosti niso kaj preveč zmanjšali,da o tem da bi kdo ustavil in pomagal ne govorim.Ignorantstvo in samozadostnost sta postali “vrlina”,ker če pomagaš ,imaš lahko ”probleme”.O.K. ampak ko se sami znajdete v podobni situaciji ne nergajte čez vozniško “kulturo”.Morda pa imam  zaradi vseh usposabljanj,šolanj in reševanj/pomoči malce drugačen pogled na svet/Življenje.

Nisem junak, storil sem samo to , kar si želim , da nekdo drug stori zame/za moje bližnje ko bo potreba.Le to me žene , da pomagam.Kako “lahko” se je obriti proč, še lažje pa je pomagati,sekunda lahko reši Življenje ali pa ga vzame , kaj boste izbrali,je na vas?

Pravočasna in pravilna PP rešuje .Zase ne želim ničesar samo to , da me bo kdo posnemal.

Hvala.

  • Share/Bookmark

V kategoriji Aktualno, Cinizmi

 

17 komentarjev Dodaj komentar

  • 1. Insomniac  |  31.10.2007 ob 19:36

    Insomniac

    Se čisto strinjam s tabo! O prvi pomoči in brezbrižnosti dandanes sem pisal v tejle temi. Samo se ljudem ni dalo brati, kaj šele komentirati.

  • 2. elizabeth  |  31.10.2007 ob 19:45

    Ceprav si ti napisal, da nisi junak, po moje si! Sploh glede na to kar je napisano v tekstu-da ljudje kar peljejo mimo in ne pomagajo! Vec takih ljudi kot si ti in tebi podobni, pa bi bil svet vsaj za odtenek lepsi in prijaznejsi!

  • 3. samoocka  |  31.10.2007 ob 19:49

    samoocka

    Ja PP je nekaj , kar bi morali obnavljati,saj se doktrina in metode/tehnike razvijajo,posodabljajo-le ljudje so v večini “neprizadeti” , le “zijala pasejo”.
    Sicer pa dandanes je tako zelo težko pomagati,pa čeprav s tem rešimo Življenje.

  • 4. milojko  |  31.10.2007 ob 19:50

    milojko

    O.o do sedaj sem bil samo enkrat v situaciji, ko sem opazil avto na strehi. Ustavili smo vendar pomoč ni bila potrebna. Ne morem pa verjeti, da se ljudje ne ustavijo. Kako lahko zaspijo? Upam, da sam nikoli ne odpeljem dalje.

  • 5. NeMirna  |  31.10.2007 ob 20:15

    NeMirna

    Samoočka … žalostno je danes to, ja. Gospod je lahko le srečen, da si se ravno ti pripeljal mimo. Ne vem kako i sama reagirala … nisem kaj preveč usposobljena, ne bi želela narediti škode, groza bi me bilo, če bi bilo hudo pa ne bi mogla pomagati .. a menim, globoko v sebi, ne bi si dopustial mirno peljati mimo!!! Ali pač?

  • 6. mami3  |  31.10.2007 ob 21:14

    žal je še vedno preveč ljudi “starare” šole. Bolje se je palejati mimo in nič videti kot pomagat in biti še česa kriv. Ravno tega se vsak boji, da bi poškodovanca “narobe” oskrbel s PP in bi ga le ta potelj tožil za povzročitev poškodbe iz malomarnosti. In to se dogaja.
    Res si pogumen in gospod ti je res lahko hvaležen. Mislim, da bi se lahko več ljudi zgledovalo po tebi in tebi podobnim.
    Se spomnim poletja dve leti nazaj, ko je po Domžalah strašil požigalec. ljudje so se mirno vozili mimo kar precej razbohotenega požara ob AC LJ-MB. In ne morem verjeti, da nihče pred menoj ni poklical gasilcev. Čudno res?

  • 7. magha  |  31.10.2007 ob 21:58

    Jaz sem bil pred parimi meseci “prijetno” presenečen. Zletel sem s ceste.
    V tem primeru je bil avto totalka, meni pa na srečo ni bilo nič. Po pravici povedano
    sem bil po parih dneh, ko sem se “spravil k sebi”, presenečen, da so ljudje še vedno pripravljeni pomagati. Takorekoč ni bilo avta, ki se nebi ustavil. Bojim pa se, da je tega res čedalje manj…
    Kakorkoli že, mislim, da je tisti tečaj PP vsekakor samo en test, ki ga je potrebno opraviti, ko gre pa “zares” ti pa bolj malo pomaga, pa tudi če ga vsako leto opravljaš.
    (po pravici povedano tudi jaz nebi znal pomagati, ko bi videl kakega ponesrečenca… Razen “paničnih” klicev na 112 in 113…)

  • 8. zaspanka  |  31.10.2007 ob 22:49

    Res je, kar si napisal. Saj je bilo zadnjic po televiziji, da Slovenci ne ustavljamo, ne pomagamo. Le zakaj? Jaz osnove PP nekako vem, vem pa tudi, da ce ne drugega, lahko cakas usposobljene ob bolecinah ponesrecenca.
    Pri meni je se vse zivo od moje nesrece, ko je kakih 20 ljudi le opazovalo na drugi strani ceste, medtem ko je mokre brisace prinesla le ena zenska (ostalih 19 je zivelo blizje od nje) in verjetno bi umrla, ce nebi bilo usposobljene medicinske sestre ob meni- moje sestre…

    Res, dobro se je ustaviti ze samo iz upanja, da bo tebi kdo pomagal, ko bos na istem. Saj to je clovesko zivljenje, neprecenljivo!

    Me pa ta tema kar zmrazi in strese…
    lp

  • 9. H. Gardner  |  31.10.2007 ob 23:28

    Enkrat sm bil js v podobni situaciji,sicer ni šlo za življenje in smrt je bil pa v prometni s štirikolesnikom fant ornk zdelan. Najbolj me je v bistvu prestrašil ta šok,ko niti povedat ni znal kako mu je ime,iz kje je itd…na koncu smo mu pomagali, samo sem ravnal bolj nagonsko kot premišljeno. Če bi zagledal kaj hujšega pa ne vem kaj bi se zgodilo. Ne me narobe razumet, imam prvo pomoč opravljeno,vem kako se stvarem streže v teoriji in seveda bi mu pomagal. Samo js osebno bi se bal da ne bi kej narobe naredil oz. stvar poslabšal.

    Dobro opravljeno mimogrede, upam da je več takih kot si ti na slovenskih cestah.

  • 10. katarina  |  31.10.2007 ob 23:40

    katarina

    samoočka: čestitam. bravo Človek. in ima prav. lažje se je peljat mimo, kot ustavit.

  • 11. miha  |  31.10.2007 ob 23:40

    svaka ti čast. lepo da mamo še take. pred letom in pol se bil tudi sam deležen dobre ”oskrbe”, ko me je zbil avto in sem še vedno hvaležen tistim ljudem, čeprav jih verjetno danes nebi na cesti spoznal, ker sem bil takrat v šoku. je pa fajn da kdo poskrbi zate, ko se ti zgodi nesreča, saj ponavadi ko si v šoku sploh ne veš kaj bi naredil. lp

  • 12. Fetalij W. Tyschew  |  1.11.2007 ob 01:30

    Fetalij W. Tyschew

    vedno sem srečen, ko ugotovim, da obstajajo ljudje, kot si ti.

  • 13. Pajer 1  |  1.11.2007 ob 10:08

    Tudi jaz sem doživel bla bla bla………………….

    Tak je današnji svet, država, posameznik. Tak odnos izvira , kar bi znali sociologi bolje razložit, že iz genov, potem pa še vzgoja, ki posameznika zapira vase in je vsak odklon v smer socialnega čuta negativen.

    Vprašanje ni ali znam,ali bom zmogel. Vprašanje je ali hočem. Današnji čas temu ni naklonjen. Vsekakor bi pa vsakemu, ki brezčutno hiti dalje, kar privoščil, da bi bil on tisti, ki bi potreboval pomoč.

    Vsi ki to berete naj vam bo jasno, da je pomoč lahko samo prisotnost, telefonski klic ali podobno in ne samo kri razmesarjeni ljudje in dih jemajoči prizori iz filmov.

  • 14. nadka13  |  2.11.2007 ob 14:55

    Jaz temu pravim sreča, da še niso izumrli ljudje kot si ti. Še danes sem hvaležna človeku,ki je ustavil , ko sem sama letela s ceste.

  • 15. Vanja  |  2.11.2007 ob 15:20

    Jaz si ne morem niti predstavljati, da ne bi ustavila. Čeprav takole obvladala kot si ti, zagotovo ne bi. Sem pa nekoč reševala nekega utopljenca-kasneje se je izkazalo, da je človek v vodi umrl zaradi srca, in je čudno kako človek reagira. Ves si miren kot v nekem šoku, narediš kar pač moraš, potem pa vse to za tabo pride.

  • 16. Freycha  |  11.11.2007 ob 11:01

    no, si ne predstavljam, da bi se peljala mimo brez ustavljanja, a po drugi strani sem prepričana, da ne bi znala nuditi PP tako, kot se zagre.

  • 17. Nataša  |  12.11.2007 ob 17:50

    sem se odločila, da ponovno preberem prvo pomoč, ki sem jo gulila, ko sem pred 6-7 leti delala izpit.Verjetno pa bi bilo smiselno vsake toliko časa ponoviti praktični del.

    Jaz bi sicer vsekakor ustavila, vendar vprašanje, kaj bi lahko nudila…

    Nataša

Komentiraj

potrebno

potrebno ne bo objavljen

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Dovoljeni so naslednji HTML ukazi:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Subscribe to the comments via RSS Feed