Arhiv za mesec Oktober 2007

Pomoč na cesti

17 komentarjev 31.10.2007 samoocka

Bilo je kakšno uro po polnoči , ko sem se peljal domov.Nekaj kilometrov pred domom , pa glej v jarku avto na strehi.Ob njem je ustavljen avto .Parkiram malo naprej , vklopim “vse štiri” in si nadenem varnostni brezokavnik (službenega) in hajdi v akcijo.Mladi šofer ne ve kaj bi , sicer je poklical 113,toda tu se je končalo.Šofer je še v avtu in nadenem si rokavice in se lotim akcije/reševanja.Ko pogledam v kabino zagledam krvav obraz in “panične” poskuse , da bi si odpel varnostni pas.Prerežem pas in ob pomoči mladeniča , ga izvlečem. Posedem ga ob vozilu in se lotim ocenitve njegovih poškodb( usposabljanje in praksa sta se pokazali , kot koristni).V avto grem po prvo pomoč, ki je vedno prisotna in je v malo večji torbici.Nadenem si “medicinske” rokavice in se lotim možakovega nosu in ust.Očistim ga in ko ga bolje pogledam me zmrazi,nos je “zverižen” in preklan , zobje izbiti in ličnica je potrebna šivanja.

Oskrbim ga in ga hkrati mirim ( možak je popolnoma zmeden,saj ne ve niti kdo je ,kje je in kaj se mu je zgodilo),mladenič se čudi ,kako ga obvladam in kako sem ga oskrbel.Zavijem ga v deko , ki jo najdem v avtu in ga posedem proč od vozila.Že prej sem odvzel ključe iz ključavnice , zdaj se lotim preverjanja stanja vozila,začuda gorivo ne izteka( avto je totalka saj je uničeno kompletno podvozje) čeprav je vozilo na strehi.Mirim možaka , popolnoma je zmeden in venomer sprašuje ,če smo tam in tam ( kraj je oddaljen od mesta nesreče več kot 30 km).

Končno policija in v patrulji  znanec.Najina prejšna srečanja so bila bolj “krvava in tragična”(povoženje na progi je zmeraj “grozljivo”).Predam mu ključe vozila in ga seznanim s stanjem možaka in da sem mu nudil PP,kakšne poškodbe sem ugotovil in se pozanimam zakaj ni reševalcev/gasilcev? Mladenič jim ni podal realnih podatkov in komaj čaka da se odpelje naprej.Vedno znova ponavlja:”Kakšna sreča, da ga nisem prehiteval.Kar čez se je zapeljal….” zmeden je in ko lahko odpelje je prav “srečen”.Malce sem nejevoljen, ker mi je rekel da je povedal dejansko stanje.

Postavlja se mi vprašanje:

-kaj bi bilo če ne bi izvlekla možaka ( lahko bi ga vkleščilo,lahko bi bil huje poškodovan,…)

-kaj bi bilo, če bi avto zagorel

-mu bi on sploh nudil PP,ga poskušal izvleči, ali pa bi samo čakal?

Opazil sem , da so avtomobili neprizadeto vozili mimo ,niti hitrosti niso kaj preveč zmanjšali,da o tem da bi kdo ustavil in pomagal ne govorim.Ignorantstvo in samozadostnost sta postali “vrlina”,ker če pomagaš ,imaš lahko ”probleme”.O.K. ampak ko se sami znajdete v podobni situaciji ne nergajte čez vozniško “kulturo”.Morda pa imam  zaradi vseh usposabljanj,šolanj in reševanj/pomoči malce drugačen pogled na svet/Življenje.

Nisem junak, storil sem samo to , kar si želim , da nekdo drug stori zame/za moje bližnje ko bo potreba.Le to me žene , da pomagam.Kako “lahko” se je obriti proč, še lažje pa je pomagati,sekunda lahko reši Življenje ali pa ga vzame , kaj boste izbrali,je na vas?

Pravočasna in pravilna PP rešuje .Zase ne želim ničesar samo to , da me bo kdo posnemal.

Hvala.

  • Share/Bookmark

Kategorija: Aktualno, Cinizmi

Nekaj dobrega…

3 komentarjev 29.10.2007 samoocka

…,nekaj takega , kar bi mi vrnilo nasmeh na lica,morda kakšen vic,kakšna vzpodbudna misel,nekaj pozitivnega,nekaj ,nekaj , kar me bo nasmejalo;no pa ne samo mene tudi vse , ki berete ta blog,ki se mimogrede ustavite,pokukate in včasih daste tudi kakšen komentar.

Potrebujem nekaj pozitivnega , da se bom zmožen v popolnosti posvetiti pripravi na izpite, ki me čakajo Novembra in so namenjeni “potrditvi” licence,so neke vrste kontrolni izpiti, ki ugotavljajo našo/mojo usposobljenost za opravljanje dela.Delam si zapiske in preučujem odgovore in spoznavam , da se mi pozna sistematika in samodejno ponavljanje , ter to , da jemljem svoj poklic strogo profesionalno.

Zavedam se tega , da s svojih delom/znanjem hranim družino,svoja otroka in da je od tega odvisna tudi varnost ljudi/potnikov , ki potujejo z nami/menoj.V anarhiji , ki trenutno vlada v sistemu , ko nihče ne želil oz. noče prevzeti odgovornosti za svoje odločitve,smo mi ki neposredno sodelujemo v prometu tisti na katerih se lomijo kopja,razkazujejo mišice in se dogajajo razni mobingi,zavajanja in pritiski,tudi v smeri kršitv predpisov in s tem posledično tudi zakona.Vsaka naša mala napaka se kaznuje od 200do 500eurov in to dvakrat( delodajalec in država/inšpektorat),da o alkotestih , ki so zadnje čase bolj pravilo, kot nakaj izjemnega ne govorim.

In sedaj še izpiti(nekdo je rekel , da je to prilika , “ko jih lahko discipliniramo in naučimo reda”),ki bodo nekaj posebnega, ker smo vsi zelo “našpičeni” , celo tisti ki so do sedaj delali po liniji najmanjšega odpora.Ne bom se hvalil , a naše znanje in strokovnost sta na visoki ravni in glede na ostale uprave imamo mi enega izmed najmanjših odstotkov izrednosti v Europi.

Toda najbrž se vodilni bojijo scenarija , ki smo ga priča v Nemčiji(DB), ko lokalni promet stoji.No pri nas tak “štrajk” ni mogoč,ker ga zakon omejuje(močno),toda sam že “štrajkam” belo in veliko mojih kolegov tudi.To je oblika , ko se opozarja na vsako najmanjšo odstopanje/anomalijo in se ukrepa .Dovolj nam je , da vlada anarhija,zavezani smo VARNOSTI in UREJENOSTI.Ni druge,kot da poostimo kriterije in uvedemo nične tolerance,saj jih za nas več ni.Ali veste, da stane prekoračitev hitrosti pri nas cca od 500 do 1500 eurov in to za en sam kilometer/uro(karikirano , toda celo v cestnem prometu obstajajo tolerance , pa je mrtvih vsako leto več,ljudje vozijo vinjeni,…).

Zato potrebujem kaj vzpodbudnega , da jim lahko dokažem , da je moje znanje( znanje kolegov) na stopnji, ko bi se oni sami morali zamisliti o svojem.Sicer pa ko je “kriza vladanja najprej udarijo po ta malih/po delavcih”,ker se bojijo , da ne bi prišlo do “punta”- toda žal je prepozno.

MI “TA MALI/DELAVCI”SE ŽE PUNTAMO IN TO BOMO DOKAZALI 17.NOVEMBRA in nekateri to dokazujemo s tem , da raje sami pečemo kruh, kupujemo tam , kjer je naš denar več vreden,kjer nas spoštujejo , kot kupca/človeka.

Ampak vsaka slaba stvar/dogodek imata tudi dobro stran , ko se prijateljstva in znanstva potrdijo ali celo ustvarijo nova , da človek spozna dobroto drugega v slabem je znano in dokazano dejstvo.

ZDAJ PA SI SKUPAJ ZAŽELIMO NEKAJ POZITIVNEGA,PRIJETNEGA,NEKAJ KAR NAM BO SRCA NAPOLNILO Z LEPIM IN BODO NAŠA DEJANJA DOBRA.

HVALA.

  • Share/Bookmark

Kategorija: Globina duše

Le kaj bi lahko ugasnilo mojo jezo?

6 komentarjev 28.10.2007 samoocka

Besen sem ali bolje v meni se nabirajo negativna nagnjenja oziroma občutki,ki se tičejo sodobne tehnologije.Greni mi življenje je milo povedano.Kako prav ima moj prijatelj , ki govori da je elektronika( beri računalniki) v avtu samo še ena v nizu kapitalističnih pogruntavščin po lahkem zaslušku in paranju živcev šoferjem.

Naš avto se punta in to na neki malenkosti , ki na tem tipu ni prav posrečeno rešena.Prejšni avto je imel poseben postopek za razrešitev teh težav,a zdajšni.Kdo bi kompliciral,če ne Nemci?!Dva ključa pa nobenega efekta.No sicer avto vžge in se za sedaj še da z njim vozit, toda lahko se spunta do konca v najbolj neugodnem trenutku.

Zato gre jutri k mehaniku in če ne bo rešitve tu jo bomo pa poiskali čez mejo,niti ne tako daleč proč,ampak najpomembneje je , da je avto spet izspraven in pripravljen na izzive,na napore( pod mojo težko nogo),da je v top kondiciji in poln nafte.

Taka so pač pota sodobnega Življenja.Sosed me kliče, da mu ne gre SIOL Tv,pa internet,da je vse narobe;pri Siolu pa pravijo , da je O.K. Predlagal sem , da malce odklopi aparature iz napetosti,da jih malce osami, da se” spočijejo”.Mogoče bi moral tudi sam malce odklopiti akumulator “avto računalniku” , pa mi ni do tega , da ponovno nastavljam radijske postaje,”downloadam” glasbe in sinhroniziram daljinsko zaklepanje.

Bodo že majstri pogruntali ,kaj je na stvari , pa naj govorijo po naše ali po” naše gor”(zamejska slovenščina).Kaj čmo smo pač obsojeni na to , da nam včasih kakšen računalnik malce “n……” živčke in malce posivi lase(hehehe).

Pa fajn se mejte z ali brez……..

PS:

           7_461.jpg

Drugače pa Zima prihaja in mogoče je to rešitev(eco drive).

  • Share/Bookmark

Kategorija: Cinizmi

Bela snežinka ,…

7 komentarjev 22.10.2007 samoocka

Ki pada.

 plate-snowflake-1047258-ga.jpg

Mimogrede ste že opremljeni za zimska doživetja?

  • Share/Bookmark

Kategorija: Aktualno

Nedelja

1 komentar 21.10.2007 samoocka

To je dan , ki mi v bistvu ne pomeni nekaj posebnega , ker mi poklic nekako izenači dneve v tednu le na neko datumsko zaznavo.Vem , da naj bi nila nedelja nekaj posebnega , nek višek tedna in priprava na nov teden poln nečesa novega,toda zame je izgubila pomen.Zame je bolj pomemben prost dan pa čeprav je to dan sredi tedna ali pa nedelja.

Toda ko sem v nedeljo doma jo izkoristim, da sem z otrokoma.Tako se zjutraj utaborimo v postelji in gledamo risanke,skupaj zajtrkujemo in če dopušča vreme gremo ven v naravo.Najde se tudi čas , da skuham kaj bolj “zapletenega” ali prav posebnega.Skupaj ga pojemo in nato so na vrsti “naloge” ( takšne prvošolske) , pa igra ali pa samo malce poležavanja.

Ampak tudi dnevi , ko sem cel dan doma so podobni nedelji, tudi takrat skuham , pa tudi skupni zajtrk pred odhodom v šolo/vrtec je na sporedu.Takrat opravim tudi kašen opravek ali grem po nakupih, tako da se izognem nakupom “balasta”.Ali pa si vzamem kakšno minutko samo zase.Res , da mnogim nedelja pomeni družinski praznik, toda danes je takšnih praznikov vse manj,a sam pač izkoristim dneve , ki so mi na voljo.

Tako nedelja se počasi preveša v večer , ki naj bi prinesel sneg,mraz in Zimo v naše kraje , toda sam si še želim nekaj dni sonca , da postorim še zadnje pred zimo in da grem z avtom na menjavo gum.Smo pač odvisni od njega in mora biti zato vedno pripravljen in izpraven ( pa tudi nekaj mora imeti v rezervarju,hehehe).

Torej lep popoldan še in jutri novim izzivom nasproti.

  • Share/Bookmark

Kategorija: Globina duše

“Citat”

4 komentarjev 10.10.2007 samoocka

Obstaja citat , ki nekako pove na otroško preprost način resnico o Življenju , o dogodkih okoli nas in v nas samih.Pove enostavno , a hkrati je teža besed vredna razmisleka in zamisleka.Citat je iz filma , ki je film ,ki mi zelo blizu na nek svoj, a skoraj dobesedni način.

…Sedi na klopi avtobusnega postajališča in v rokah drži škatlo čokoladnih bombonov in ko jo ponudi sočakajoči reče:” Mama mi je vedno dejala, da je Življenje , kot velika škatla čokoladnih bonbonov nikoli ne veš, kaj bo v njej.”…

Ste kdaj pomislili , da je to kar dobra primerjava za Življenje samo.Dogodki , ki nam jih ponuja so kot čokoladni bomboni , zaviti v lep celofanast papir , pa v folijo,so tudi takšni , ki so brez ovoja.Dokler ga ne odviješ in poskusiš ne zveš kaj se skriva v njem, kaj je v njegovi biti, v srži.So različnih oblik in okusov , podobno , kot so različni dogodki in ljudje v našem Življenju.

Potrebno se je le odločiti in poskusiti,se prepustiti dogajanju , se učiti in Živeti, pa čeprav je kdaj sredica grenka in polna pelina ali pa je kdaj opojno osladna.Tako kot škatla bombonov ponuja tudi Življenje možnost izbire ali pa je to le iluzija? Zvemo lahko samo tako , da se odločimo za “bombon” in ga poskusimo, ni druge, pa čeprav včasih nismo zadovoljni z občutenim oziroma doživetim.Ampak to je ta naša “škatla čokoladnih bombonov” , ki ji rečemo Življenje.

Potrebno se je le prepustiti in Živeti toda ali smo sposobni sprejeti te ” bombone” ali pa bomo “odvijali” vse po vrsti dokler nam ne bo po volji okus in vsebina.Toda tako , kot ne vemo kaj nam ponuja škatla čokoladnih bonbonov dokler je ne odpremo , tudi v Življenju ni vse v naprej določeno , znano. Včasih je svet topel in nasmejan , spet drugič je poln solza in žolči prepira in bolečine bolezni, a od nas je odvisno , kako bomo cenili in ovrednotili ta ” bombon” , ki se skriva v bonbonieri Življenja.Nekdo bo nejevoljen nad grenkobo odvitega , spet drugi si bo dejal , da bo naslednji slajši ali pa bi lahko bil ta še bolj grenak.Nekdo se jezi na vse skupaj in bi najraje vse zabrisal v koš , spet drugi je hvaležen , da mu je dano Živeti, pa čeprav ne ve kaj bo dobil , kaj bo prinesel dan , ki prihaja.

Sam sem do sedaj odvil nekaj zelo sladkih bonbonov ( otroka , prijatelji,…) , pa tudi nekaj grenkih sem polizal ( propad zakona , bolezen,…) , takšna je pač ta moja škatla čokoladnih bonbonov.

Je pa hudič , ker se bo podražil kakav in z njim poslednično tudi čokolada, no sicer pa Življenje nam je namenilo bolj grenki bonbon , kar se tiče cen.Morda pa se bomo tako naučili bolj ceniti to , kar nam daje , kar ustvarjamo.Sicer pa prava Čokolada je itak bolj grenka ( ker nima” primesi” in je bolj čista, kvalitetnejša, bolj zdrava).

No zdaj grem pa pojest še kakšeno čokoladko , potem pa zobke umit , pa spat.

  • Share/Bookmark

Kategorija: Film, Globina duše

Nova klofuta

3 komentarjev 5.10.2007 samoocka

Deželica je dobila novo klofuto in sicer  na področju , ki je eno najbolj pomembnih ali celo najpomembnejše, to je na področju Zdravstva.Klofuta boli še posebej , ker nas je nekdo od zunaj opozoril, če že ne resno pokaral , da tako pa ne gre več.Poglejmo si par cvetk , ki so zrasle v Deželici;

- Ministrstvo za obrambo kupi bolnišnico z opremo , ki si je ne morejo privoščiti nekatere civilne bolnišnice in potem ista bolnica “rjavi” neizkoriščena, medtem ko se mnogokje ubadajo s težavami glede opreme.Epilog dobi , ko vse preselijo v Maribor in jo priredijo za zmanjšane potrebe.

- druga cvetka je spet iz “vojaških logov”.Oklepniki.Zakaj jih sploh potrebujemo?Otroška kliniki še ni dograjena, Onkologija se je končno preselila, a s takšnimi mukami, da ni za verjet.Glavno, da so oklepniki,Zdravje pa bo dobrina , kot je hrana in zakonitosti bodo podobne ( pri cenah storitev mislim).

- Čakalne dobe so tema o kateri ni mogoče več razpravljati ali na to opozarjati, saj odgovorni živijo v nekem svojem svetu,kjer ni čakalnih dob ali pa so minimalne.

- Osnovno zdravstvo je ponekod v razsulo ali celo umira.Nekje celo grozi, da bo javno zdravstvo “samo še zgodovina”.S tem se bo končalo tudi delovanje dežurne službe.Ponekod ni pediatrov,sam vozim otroka v drug kraj , ker nimamo zagotovljene oskrbe za otroke in mladostnike ( že nekje pol leta ni mogoče koristiti storitve otroškega zdravnika-ce).

- O zdravilih bi pa lahko govorili dneve in dneve, pa se tema ne bi izčrpala.Sam imam težave in bi mi “biološko” zdravilo prihranilo marsikatero muko ( nezaželeni stranski učinek) , pa bojda tega zdravila ni registriranega v Deželici.Možno ga je dobiti v “stari” uniji,toda glede na ceno in to , da bi za povrnitev stroškov moral najbrž tožiti zdravstveno zavarovalnico,si tega ne morem privoščiti.Tudi za sina smo morali po zdravila v sosedno državo in na srečo so pomagala in pomagajo in tudi stranskih učinkov ni bilo tako strašnih , kot je recimo uničenje zobkov.

- Pri nas se dogaja , da se zdravstvo odmika od ljudi na podeželju in se seli v urbana središča , kot da so ljudje na deželi manj vredni.Ko pa nekomu podelijo koncesijo, ker si zdravnik želi ostati , pa je vse narobe in se dela greh.V sosednji državi imajo osnovno zdravstvo organizirano v popolnosti na temelju koncesij.Hkrati imajo s tem zagotovljeno tudi dežurno službo in če rečem servis 24/7 ne bom pretiraval.Toda naš model koncesij je usmerjen bolj v smer , ki jo poznajo tam čez lužo.Sicer pa tako vse kopiramo po njej(Ameriki).

- Otroška klinika ( bolnišnica ) v Prestolnici , pa je Sramota in dokaz , da Otrokove pravice v tej družbi ne štejejo veliko.Niti osnovna pravica do zdravstva ne, da o šolstvu, ki je poligon političnega boja ne govorim.Morda bi projekt morala organizirati ena izmed Cerkva v Deželici , da bi stekel hitreje ( malce cinično , toda…).Spomnim se obiskov tam na Vrazovem trgu.Kdorkoli je bil tam ve o čem pišem,kdo pa nima te izkušnje, pa mu ne privoščim tega ( ali pač nekomu , ki bi lahko še bolj povzdignil glas).

Na koncu še ena moja osebna opazka , na temo volitev,a je nekako povezana s temo , ki jo načenjam.Kandidatki in kandidati se pojavljajo v raznih pasjih zavetiščih,kuhajo golaž,pražijo krompir, obirajo grizdje,…, pa ga ni junaka/junakinje, ki bi se šel igrat z otroki po bolnišnicah, jim izkazal majhno pozornost , jih obiskal v vrtcu , jim podelil del svoje “modrosti” v šoli,…Sicer Otroci ne volijo, a volilci smo starši.Ali ne ?

  • Share/Bookmark

Kategorija: Aktualno, Cinizmi

Vojna Svetov

Dodaj komentar 3.10.2007 samoocka

Obstaja šola v Deželici,kjer poteka Vojna Svetov , pa ne tista znantvenofantastična ampak taka ta prava.Gre namreč za spopad ene opcije z drugo, ki podpira bivšega v.d. ravnatelja in se trudi, da bi obveljala njena in opcije ki želi razčistiti , ter nekako doseči standarde, ki veljajo v Evropi.

Toda tu se zgodba zaplete oziroma postane podobna kakšnemu delu Stephena Kinga, ali pa na trenutke posega tudi na področje , ki bi ga lahko pripisali Woodiju Alenu.Toda v principu gre za kruto razkazovanje ignorance nekaterih do instituta pravne države, do njenih organov in na koncu celo do odnosa do ljudi samih.Odločbe inšpektorjev ne pomenijo ničesar , nezakonitost pa je spoštovana vrednota.Gre tudi za spopad Sveta , ki je preživet in se nikakor noče zazreti realnosti v oči in spoznati, da Socializma ni več,da nekatere stvari pač nimajo večnega roka trajanja,da so tu Zakoni in pravila igre.Ker je vse dogajanje postavljeno v ruralno okolje , kjer se vsi poznajo ( če po možnosti niso celo v sorodstvu tako ali drugače) je vse skupaj še bolj zanimivo, vsaj z gledišča nekoga , ki pozna ozadja in razmerja med akterji.

Lahko bi vse skupaj označili , kot skupek vaških intrig, ki pa so eskalirale daleč naokoli in se je s tem seznanila vsa Vesoljna Deželica.Vaški špitir je bil tako glasen , da se je čul tja v Prestolnico in od tam so se začele valiti trume inšpektorjev,svetnikov in še kakšen cenjeni veleum bi se našel.Toda skupno vsem je , da enostavno niso našli volje , da bi s svojim ekspertnim znanjem rešili oziroma pomirili ta Vaški Špitir.

Človek se zamisli in razmisli kako uničevalno je lahko takšno stanje,kakšne hude posledice lahko povzroči in da v bistvu ne gre samo za spopad kdo bo in kdo ne bo.Gre tudi za ogrožanje Varnosti Otrok in Mladostnikov na tej šoli.Za ogrožanje našega bogastva in za postavljanja negativnega vzgleda.Pod vprašaj se postavlja celo legitimnost vodenja izobraževalnega procesa , nadzorovanja le-tega in nenazadnje ali bi smela takšna šola sploh delovati.

Barka brez sposobnega Kapitana kaj hitro potone , razen če niso mornarji dovolj odločni in sposobni, da zavarujejo sebe in potnike oz. tovor.In ko govorimo o Otrocih ni pardona , ni dovoljena nesposobnost in zakulisne igre.V preteklosti se je zgodilo, da je odšel malček iz vrtca ( v dveh primerih), pa so bile sankcije milo rečeno bolj podobne prijateljskemu prepričevanju , ne pa disciplinski obravnavi.Kaj bi bilo,če bi se Otroku karkoli zgodilo?To je tema za pravnike in novinarje,sam pa si ne želim doživet tega , ker bi potem zgledalo , kot v knjigah S. Kinga.Sicer pa taista delavka sedi ( še vedno) v Svetu zavoda,pa si ustvarite svojo sliko o tem.

Torej novinarji bodo imeli še naprej delo in bodo lahko spremljali Vojno Svetov , Deželica se bo še naprej čudila , Otroci pa …Je kdo v vsej tej Vojni sploh za trenutek pomislil na njih? Mislim , da niti ne , vsaj v smislu zagotavljanja pozitivnega zgleda ne.Kraj , ki ima že skoraj tisočletno zgodovino, ki je zibelka Flosarije,ki premore toliko lepega je znan v Deželici,po Vaškem Špitiru oziroma po Vojni Svetov.

Škoda bilo bi lepše ,če bi bil znan po svoji lepoti in naravnih znamenitostih , po tisti lepši plati Življenja.

  • Share/Bookmark

Kategorija: Aktualno, Cinizmi

Rojstni dan…

4 komentarjev 1.10.2007 samoocka

Vedno sem si želel , da bi me vsaj za rojstni dan obiskal Oče,da bi vsaj za tisti dan našel čas,kakšno urico,da bi skupaj pojedla kakšno tortico, da bi se pogovorila,…A z leti sem spoznal, da je enostavno pozabil name in da razen preživnine zanj enostavno ne obstajam.

In jutri ima moj sine šesti rojstni dan, a mami se do danes ni spomnila , da bi pisala ali vsaj poklicala.No sicer se na kaj takega ni spomnila že lep čas , ki se bo počasi štel v letih,ker bo mesecev preveč.Toda najpomembneje je , da so se ga spomnili ostali , ki jih ima rad.Pozornost šteje in nekoliko boljše volje je bil in je kar nekako ozdravel.Saj ga je že nekaj dni mučilo in se je v soboto kar poslabšalo,pa je prišla Nika z očkom, pa bratranca sta prinesla darilo.Bil je že kar dobre volje in smo odšli malo ven , da se nadihamo jesenskega zraka.Pa je doživel “nesrečo”,ki je povezana s boleznijo in je včerajšni dan preživel v hiši , čeprav je prišel boter in so imeli v planu sprehod.Ostal je doma in sestavljal sestavljanko ( ki jo mimogrede sestavi s strahovito hitrostijo),bal se je da bi se zgodila kakšna ” nesreča”.Da je lahko šel danes v šolo se je odrekel celo “sladkarijam” in pridno pil nesladkan čaj,počival , samo da je danes v šoli.

Upam , da se jutri spomni nanj njegova mami in ga vsaj pokliče.Da bi prišla pa mislim , da je bolj “utopično” pričakovat.Bi pa pozornost naredila veliko dobrega.Včasih je dovolj samo slišati glas nekoga in je bolje , mnogo bolje.Sicer pa upam , da se bo zbudil natanko ob uri ko se je rodil in tako nadaljeval s “tradicijo”,ki jo doživljamo že vsa leta do sedaj.

Vse najboljše  “ta veliki”  in jutri svečka in tortica , hej zdaj potrebuješ že dve roki da pokažeš svoja leta.

  • Share/Bookmark

Kategorija: Naši Otroci