Ko hodiš domov…

13.07.2007

…samo še spat,se preoblečt in malo pocartati svojo družinico, potem pa spet nazaj v službo “vrtet kolesa” in spet se krog začne in hkrati zaključi.

Poletje za nas pomeni še dodatno delo, saj so tu agencijski vlaki, pa prevozi pšenice,koruze,..,vsak dan več in nikoli konca.Ko bi včasih za trenutek , za droben hip obstalo vse in bi nam bil dan trenutek , da izprežemo in si malo oddahnemo.A zdaj je čas , ko ni ljudi, ko so “človeški viri” dobesedno izčrpani, tako po številu , kot po psihofizičnih dejavnikih ( utrujenost, prenasičenost in je celo pregorelost).

Vsak prosti trenutek izkoristimo maksimalno in ga cenimo, kot že dolgo ne in tistih nekaj dni dopusta bo pravi balzam za telo in ja morda celo za dušo.Občasno se pred drenom v dolini umaknemo višje gor in prisluhnemo tišini.A vse to prehitro mine in že spet je potrebno v dolino in delat.Že dolgo mi delo ni povzročalo toliko izčrpanosti , kot zadnje čase.Bom morda pregorel ali pa enostavno ne napolnim dovolj baterij , prehitro izčrpam energijo iz svojih celic.

A nisem edini , tudi ostali fantje komaj čakajo vsak prosti trenutek , ko malo postavijo službo na stranski tir , ko malo izprežejo.Nadure , to da ni vikendov , da delamo na presledek nas počasi a vztrajno najeda , ne toliko fizično, kot psihično.Včasih pridem domov in kar obležim v postelji , a kaj ko je potrebno poskrbeti za otroka in noč je ponavadi prekratka in tako ni dovolj spanca,počitka.Nekako me rešuje to , da živim na deželi in ni takšnega drena , ni hrupa in vročine betonskih sosesk, ter da imam možnost zbežati v naravo , v mir in lepoto,v neko tišino, ki jo je tako lepo poslušati.

Tako , da komaj čakam dopust in to , da grem nekam , kjer ne bo mislli o službi in bom lahko vsaj za droben trenutek postavil vse na “stranski tir”.

  • Share/Bookmark

V kategoriji Aktualno, Cinizmi

 

2 komentarjev Dodaj komentar

  • 1. likard37  |  13.07.2007 ob 23:36

    likard37

    Več stvari sem prebral zadnje dni o tej temi. Nekje se je imenovala burn out. Težko je to pametno komentirati, zgodbe so različne in vsak ima svoje razloge, da se ne more rešiti iz stroja, ki ga melje dan za dnem. Jaz sem pregorel mogoče na nekem formalno nižjem nivoju pa to ne bi smelo biti zaradi tega kaj manj merodajno. Še sedaj po toliko letih se sprašujem kako sem mogel biti takšen bedak in vztrajati dokler mi organizem ni fizično odrekel sodelovanja. Ko sem opazoval, da ne sledim več tempu in da tako ne bo šlo več naprej , sem občutil dosti strahu in panike. Kako bom urejal vse zadeve brez te svoje nepogrešljive službe. Nazadnje , ko zadeva ni bila več pod mojim nadzorom , po nekaj hujših napadih, sem moral odnehati in v kratkem sem spoznal, da so se stvari izredno lepo uredile. Zdajšnega ritma ne bi zamenjal za tistega takrat za noben denar. In kot že rečeno, se zaradi tistega včasih počutim bedak. Pa ne zato ker nisem zdržal ampak zato, ker sem zdržal tako dolgo. No, pa kot že rečeno, primerjav ne gre delati. Želim ti čimprijetnejši dopust, čimprej. LP

  • 2. Đous™  |  14.07.2007 ob 00:14

    Đous™

    to ti je ta je**ni kapitalizem …

Komentiraj

potrebno

potrebno ne bo objavljen

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Dovoljeni so naslednji HTML ukazi:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Subscribe to the comments via RSS Feed