Arhiv dne 10.06.2007

Polsestra mojih otrok

6 komentarjev 10.06.2007 samoocka

Z ločitvijo in postopki okoli nje sem zvedel zgodbo, ki me je šokirala .Nekaj časa nisem mogel misliti na nič drugega kot na to , kar sem zvedel na svetovalnem razgovoru.Moja otroka imata sestro za katero nismo vedeli , pa čeprav s tem ne bi bilo nič narobe.Ne bi je obsojal zato , ker je imela otroka od prej ampak , bi tega otroka sprejel.Ni otrok kriv in nikoli ne bo.A to , da jo je zapustila in odšla .No pa se je zgodba ponovila in zdaj vem , da nisem edini in morda bo še kdo , ki mu bo storila to.

Pa se vrnimo k polsestri mojih otrok.Ne bom z imenom , ker jo želim zaščititi , a vseeno bom opisal njeno zgodbo in razmere v katerih živi.Dom je v halozah tam v tistih hribih in dolinah,tam kjer ponekod še vedno živijo od kapnice , kjer ni asfalta , ni trgovine za vsakim vogalom in je do šole daleč.Tam živi prepuščena v vzgojo babici , ker njen oče dela cele dneve, da zaslužijo za življenje, ki si ga večina izmed vas ne zna niti predstavljati.Nimajo stranišča v hiši, kaj šele kopalnice, toplo vodo grejejo na peči in ob dolgih zimskih nočeh se stiskajov izbi pri edini peči v hiši.Babica je preprosta haloška ženska , ki se trudi z njo, a okolica , ja in tu se zgodba šele dodobra začne.Nekaj časa je za njo ( vsaj v šoli ) skrbela učiteljica , a je žal morala oditi za novo zaposlitvijo.Punca je ostala sama in njene razmere vedno znova naletijo na gluha ušesa.Pomoč CSD-ja je bolj površna in verjetno igra tu veliko vlogo še ponos teh klenih haloških ljudi.Oče se trudi, da bi preživeli in babica bo slej kot prej omagala pod težo vzgoje mladega dekleta.Iščem poti , do teh ljudi , do tega , da bi lahko pomagal, na kakršen koli način.Trenutno teta poizveduje preko znancev in raznih služb , da bi pridobila naslov in to kje sploh živijo ( haloze so zelo težaven teren in to , da veš kako se pride do nekoga ti včasih naslov ne pomaga popolnoma nič, saj jih lahko ljudje poznajo tudi po prvotnem imenu domačije).

Želim ji pomagati in želim , da moja otroka spoznata svojo polsestro.Po mojem imata to pravico in moja dolžnost je da jima to omogočim.Ta zgodba je le ena od mnogih zgodb Enostarševskih družin , a Življenje je hotelo , da se osebno dotakne tudi mene in mojih dveh sončkov.

Morda bo zgodba naletela na posluh in pomoč v Društvu , pa naj bo vsaj nasvet in navodilo , kako naj se približam tem ljudem , tej punci njenemu očetu .Vsaj v dveh podrobnostih je najina zgodba podobna in nenazadnje gre za dobrobit Otroka , ki mu je potrebno pomagati.

Upam in nekako slutim , da mi bo uspelo , da premaknem nekatere stvari z mrtve točke, da jima pomagam, da si uredita najnujnejšo in ko smo bili na sodišču me je začudila hladnost , ki je bila podobna kot na CSD-ju.Nobene reakcije , nobenega znaka ukrepanja v primeru , ko so izvedeli za to.Popolnoma nečloveško, popolnoma nezainteresirano , pa čeprav je njihova naloga zaščita in pomoč socialno ogroženim.

To je le ena izmed zgodb , ki pa jih je povsod preveč.Preveč je ljudi , ki v stiski ostanejo sami, preveč je ljudi , ki ostanejo brez nasveta , ker ga nimajo kje dobiti.Upam , da bo tudi na našem koncu nekega dne zaživela skupina , ki bo na voljo takim ljudem/družinam, pa čeprav z nasvetom in pogovorom, pa čeprav le s tem , da bomo prisluhnili .Včasih se stvari rešijo že , če se nekdo lahko pogovori z nekom , ki mu bo prisluhnil in svetoval, a velikokrat pomaga že to , da nisi sam v svoji stiski.

Pomagajmo si , pa čeprav le z pogovorom, nasvetom in lepim druženjem.Zavedanje , da nisi prepuščen samemu sebi , da ti nekdo pove , da se stvari dajo in morajo rešit , da ti nakaže/pokaže pot , je neprecenljive vrednosti.

Še enkrat.Pomagajmo si.

  • Share/Bookmark

Kategorija: Aktualno, Globina duše