Arhiv dne 6.06.2007

Cepetanje na mestu

Dodaj komentar 6.06.2007 samoocka

Gledam ljudi okoli sebe , ki ne naredijo nič,le vsem zavidajo,tarnajo in sploh govorijo kako zelo slabo je.Ko pa jim rečeš , da naj poskusijo z aktivno udeležbo , pa otrpnejo , začnejo mencati in cepetajo na mestu.

Ja dokler jemlješ je vse v redu , ko pa bi moral začeti dajati , pa večina otrpne.Daje jih strah , daje jih to da niso pripravljeni dajati , ker tega ni v njihovem Življenju.Bolje je gledati s strani in biti poražen , kot pa se aktivirati in tvegati , da uspemo.Nikoli nisem imel navade stati ob strani in gledati , morda me to “tepe” v Življenju, morda zaradi tega sam vzgajam in skrbim za svoja sončka, morda zaradi tega ostaja moja ljubezen nesprejeta?

Toda pomembno je , da ne cepetam na mestu in govorim kako je vse zanič.Raje povem kar nosim v sebi, pokažem in če ljudje to sprejmejo,sprejmejo, drugače pa …

Morda sem preveč direkten , morda ne znam klečeplaziti in se prilizovati , a tak sem , hinavščina mi ni bila privzgojena.A pomembno je , da ne capljam na mestu, pa čeprav grem sam , grem naprej in to je važno.Toda v bistvu nisem sam na tej poti,imam dva majhna spremljevalca, ki bosta nekega dne odrasla in vedela bosta , da je edina pot , le pot naprej.Življenje zame ni borba; zame je doživetje, je dajanje in zgodi se , da včasih padem , a pobiranje pokaže človekov pravi obraz.

Predalčkanje , posploševanje in velik ego  me odbijata.Ljudje nismo enaki , še enojajčna dvojčka nista popolnoma identična.Ljudi jemljem, kot posameznika in ne kot gozd v katerem se ne vidi posameznih dreves.Edinstvenost in neponovljivost je dar , ki ga je vredno podariti in sprejeti.Ko te spredalčkajo ti to vzamejo , te poskušajo prisiliti , da bi capljal na mestu, ujet v živi pesek stereotipov.

Prijateljstvo je dar , ki ga ne zavržemo in laž dvakrat boli in vzame.Res da je laž resnica dokler se ne pokaže nasprotno in potem…Zato capljanje na mestu v strahu kaj bo prinesel jutri , ko se bojimo negativnih odgovorov; a v vsakem takem odgovoru je nekaj dobrega, je odgovor in to da smo si upali vprašati , izpovedati.A včasih se zdi capljanje na mestu enostavneje in kaj potem , če smo zamudili nekaj lepega? A sam ne želim capljati na mestu , nočem ostajati brez odgovorov , pa čeprav včasih bolijo , da bi kričal !

A to , da gremo naprej , da sprejemamo Življenje pomeni tudi to , da nam Življenje nepričakovano podari nekaj , kar je vredno vzeti v dlani in pritisniti ob svoja prsa in se zahvaliti Življenju.Ko osrečimo druge s tem osrečimo tudi sebe , ni čudovitejšega občutka kot to , da smo nekomu vrnili nasmeh na ustnice , da smo obrisali njegove solze že s tem , da smo.Trudimo se , da s svojo prisotnostjo prinesemo v prostor nekaj pozitivnega in osrečimo ljudi.

Zato se capljati na mestu ne splača , lahko nam uide Življenje , ker ne vemo ali bi sploh vstopili in se odpeljali , naprej v naslednji trenutek.

  • Share/Bookmark

Kategorija: Globina duše