Arhiv dne 5.06.2007

Cartanje

3 komentarjev 5.06.2007 samoocka

Danes je bil dan za cartanje, padal je dež in drugega nismo imeli početi , pa tudi sam sem bil iz nočne.Pasalo je , bilo je kot vedno prijetno in potem…zvoni telefon , pa ne morem vstat, pa ne morem pritisnit gumba za sprejem, ker sta mi zaspali roki.

Sreča je da nimam videofonije in avtomatskega odziva, bilo bi nekaj za Youtube .A smo poklicali nazaj in tudi otroka sta spala naprej,vzela sta si svojih nekaj kitic.

Radi počnemo to že od rojstva obeh smo prakticirali , spanje na prsih in poslušanje srca, zdaj se mi pa oba zavlečeta vsak na eno roko in potem gledamo risanke ali pa…

Zvečer prebiramo pravljice in zgodbice za lahko noč, imamo nek prav poseben obred , ki ju pomiri in potem spita vso noč.S tem jima dam vedeti , ta sta lahko brez skrbi in da je očka tu nekje in da se lahko zatečeta k njemu, če bodo grde sanje ali kaj drugega.

Imata svojo sobo in tako nastropno posteljo, a ponavadi zaspita pri meni med branjem pravljice ali ko se potem še malo pocrtljamo.Nekateri pravijo , da ju  razvajam , da bom imel potem probleme.A to , da jima moram ustvariti občutek varnosti , željenosti , da potrebujeta ustaljene navade , pa da je to le nakladanje teoretov.Vzgoja mora biti stroga , da ti otroci ne bodo potem “po glavi srali” pravijo in govorijo , da bom že videl.Vzgoja mojih dveh sončkov je pa moja stvar in če za to , ker ju sam nekako najbolj poznam in vem kaj potrebujeta.

Potrebujeta pa mene in Ljubezen , veliko ljubezni , varnost in urejenost , ter čas da odrasteta v sposobni popolnoma samoopravilni osebi.Kaj je narobe , če pocrkljamo svojega otroka in mu dajemo ljubezen , če utrjujemo to čudovito vez , ki jo potrebujemo tudi , ko odrastemo.

Tudi kot odrasli si zaželimo pozornost , to da nas nekdo stisne k sebi in nam brez besed pokaže , da smo željeni in kako naj to pričakujemo od nekoga , ki ne pozna tega občutka?

Zato stisnite k sebi svoje otroke in jim dajte vedeti , da so željeni , ljubljeni in če vam se zahoče jokajte od sreče, ker dajete.Navadite jih , da bodo znali odpreti svoje srce in ko bodo odrasli vam bodo hvaležni.

Sam sem hvaležen svoji družini , ker mi je pokazala , da se še vedno lahko zatečem k njim .Ni lepšega , če imaš nekoga , ki ti obriše solze , ko ti je hudo , te posluša , je tu zate in ko bo potrebno ve , da boš tudi ti tu.

Najtežje je ko ostaneš sam in se nimaš nikomur zaupati , takrat ponavadi nastanejo tragedije in potem , … najhuje je ko si nekaj kar so njihove oči videle zadnje, pojavi se tisoč vprašanj in odgovor ,…

Zato morata vedeti , da bom vedno tu , pa čeprav bosta sama reševala svoje težave , a nasvet pogovor ali pa le to da bom poslušal , kar jima leži na duši.In ko bom ded si želim stisniti vnuke k sebi , kot zdaj njiju in jim pokazati , da sem tu in če me bodo še oči služile bom prebral kakšno pravljico.

Veselim se že večera in pravljice , ter izleta v četrtek z vrtičkarji , to bo prava sprostitev in veselje.Če me kdo vpraša kaj sem po poklicu mu pa vedno odgovorim , da sem polno zaposleni očka , ki je dodatno zaposlen na železnici.

Pa pocartajte se.

  • Share/Bookmark

Kategorija: Iskrice v očeh, Naši Otroci