Arhiv dne 1.06.2007

Jutri grem na štrik…

1 komentar 1.06.2007 samoocka

                                         p9100220.JPG

Vstal bom ob treh zjutraj in potem grem za Logarsko ali pa v Robanov kot , bom videl kako bom razpoložen , pa tudi od vremena bo vse odvisno.Grem sam , ker potrebujem mir in popolno osredotočenost , da bom lahko premišljeval ali pa enostavno izklopil vse.Morda bom srečal koga , a raje bi bil sam tam v steni , s svojimi mislimi in občutki.

Ja obesil se bom na štrik in potem malce sem in tja , prava gugalnica in čisti adrenalin.Vriskal bom globoko iz grla bo prišel krik ali pa celo klic , zaklical bom njeno ime in potem…morda bo odmev dovolj dober , da ga ponese do nje.

Najbrž bom šel tja nad slap pa na Mrzlo goro , proti Savinjskem sedlu,najbrž bo še kje sneg ( to je ziher).Vmes si bom tam na izviru natočil Savinje in pod Okrešljem bom prižgal svečko , kot jo vsakokrat , ko grem tam mimo ( v spomin na gorske reševalce in alpiniste , ki so umrli v nesrečah ).Ko bom tam na sedlu bom gledal dol na Koroško ( avstrijsko).

Pogovoril se bom z Njim , povedal mu bom vse , kar nosim v sebi in kar se je nabralo odkar sem nazadnje sedel tam gor.Najin pogovor je bolj monolog , a meni pomaga , nekako lažjega se počutim in potem se bom le zazrl tja v daljavo in se prepustil zvoku tišine, umiril se bom v sebi in pozabil na čas .

Morda bom šel tja v Robanov kot in si v kakšni steni privoščil visenje in potem odklop , ko bom na vrhu. Pozabil bom na čas vsaj za trenutek in morda se prepustim kakšnemu spominu ali pa se ozrem v prihodnost.Ma saj ni pomembno kaj in kako tam bom samo jaz in … moje misli , občutki in Ona.

Danes ne bom šel spat ampak bom poslušal glasbo ( kakšne Pink floyde ali pa morda Deep purple,…) in misli bodo šle po svoje in saj veste kje bodo.

Toda jutri grem pa na” štrik”… Če bo le roža pokazala lepo vreme.

                                                        p9100225.JPG

  • Share/Bookmark

Kategorija: Iskrice v očeh

Otožnost

4 komentarjev 1.06.2007 samoocka

Zdaj ko pišem to poslušam J.Cockerja in v mojem srcu je otožnost in niso spomini ampak je pogled naprej , tja v prihodnost.Spomini so lepe stvari, dogodki , ki so minili in jih ne bo več nazaj, so nekaj kar nas opominja na minljivost.Imamo le trenutek , ta tukaj in nič več.Toda prihodnost so želje, načrti in pričakovanje novih dogokov in ljudi.

Moj trenutek je otožen , ker jo pogrešam in ker najbrž ona prav malo pogreša mene ( ali pa me celo ne ).Morda je moja krivda, morda je polna luna ali pa enostavno nisem ta v katerega se bi zaljubila.Morda zato , ker se trudim in skrbim za otroka , morda zato , ker ne hodim okoli s prijatelji ( a zadnje čase jih imam bolj malo – ločitev odnese marsikaj in ljudje niso sposobni ali nočejo razumeti) , morda pa enostavno zato , ker si ne želi nove bolečine.

Prepustil se bom trenutku in bom vsaj v mislih z njo.Samo objel jo bom in čutil njeno bližino , njeno bitje srca , Njo.Ni mi mar za bolečino , ki jo čutim, ni mi mar za nič na tem svetu , ljubim pa čeprav morda ( verjetno)  neuslišano.Ampak ljubim , upam si odpreti srce in priznati , da si upam ljubiti , pa naj boli kolikor hoče .To kar nosim v sebi za Njo ne morem zanikati , ne morem zavreči – podarjam ji sebe – očeta dveh otrok .Nič več in nič manj.Ne ponujam ji zlata , denarja , ne, podarjam ji svojo bit.Materialne dobrine minejo ( poidejo) , a tisto , kar človek daje iz sebe ostaja.Nekdo je nekoč dejal , da ima rad ljudi , ki ostajajo isti kljub temu , da se spreminjajo , na zunaj.Notranjost je kar šteje , to kar smo in to čemu se ne odrečemo.

Nisem idaelen , sem to karsem in nimam se namena spreminjati , da ne bom sam , da bom imel družbo – sem kar sem , Čudovit,Enkraten in Neponovljiv- imam svoje slabosti in “temne” trenutke , a kdo jih nima?Želim si ljubezni in jo dajem , pa zato ne mislim spremeniti sebe , da bom všeč njej.Morda nisem sposoben “hinaviti” in se zavijati v “celofan” samo , da bi uspel.Zanikal bi samega sebe in bi izgubil še to , kar imam.

Ne iščem, ker iskanje ne prinese uspeha , ampak vedno znova razočaranje.Raje se prepustim Življenju in sprejemam to kar mi daje , pa čeprav mi včasih ponudi čašo “pelina” , a naslednja je lahko polna vina ob katerem se ti zaiskrijo oči.

Joe Cocker poje naprej in ta trenutek otožnosti se izteka , prihaja novi in kdo ve kaj prinese.Morda prinese nasmeh , naredi , da zaigra srce ali pa zgolj zabije žebelj , kdo ve ?

Moram ga sprejeti  in zna se zgoditi, da ona sprejme mojo ljubezen , mene s vso mojo prtljago in dejstvo , da sprejeti mene pomeni sprejeti moja otroka.Ne morem in ne smem se jima odreči , kot se jima je njuna mama .Sta in bosta del mene in sta svetla stran Življenja , čeprav so skrbi , nagajivosti in izpadi trme , a brez njiju bi težko Živel in bi verjetno …

Zato počasi bo tudi Joe končal s to svojo ” You so beautiful for me…” in z njim se bom poslovil tudi sam. Ljubim jo pa čeprav… , ja odgovor na vse ve le ona in kakorkoli že bo.

Upam se zaljubiti in Upam se ljubiti, ja Upam si. Pa si Upa tudi Ona? Bomo videli in doživeli.

                                                                                                                                                                  

  • Share/Bookmark

Kategorija: Globina duše

Ljubezen

6 komentarjev 1.06.2007 samoocka

Sedel sem na verandi pred hišo in počasi pil refošk poljubljal sem kozarec , kot si želim poljubljati njene ustnice.Držal sem ga nežno , kot si želim držati njeno roko v svoji.rad bi ji božal lase , ko bi sedela privita k meni , rad bi poslušal bitje njenega srca , ko bi glavo spustil na njena nederja.

Želim si , da bi zvedela kako je z menoj , da bi zvedela , da se želim dotakniti njenih ustnic nežno , tako lahno kot bi jo božal topel poletni vetrič.Želim , da zve , da bi jo rad držal v objemu in čutil njeno kožo na moji.Rad bi , da zve kako bi poljubil vsak delček njenega telesa , lahno , komaj zaznavno , kot da bi se je dotaknila metuljeva krila.

Želim si ljubezni in ničesar več , želim si da bi trenutek obstal , ko bi jo objemal in božal njene lase in rad bi ji rekel , da jo ljubim , pa čeprav me ona najbrž ne in je celo jezna name.

Toda to sem jaz in če zanikam ljubezen , bom zanikal samega sebe.

LJUBIM JO ! Toda ali ona ljubi mene? To ve le ona in le ona ve kdo je in morda nikoli ne izvem odgovora , pa čeprav sem jo sedaj vprašal ?

                                                   bbutton_flower_xxl.jpg

Hvala ji ne glede na odgovor , hvala ji ker je prišla v moje življenje.

  • Share/Bookmark

Kategorija: Globina duše, Iskrice v očeh