Arhiv za mesec Junij 2007

Sedem

1 komentar 29.06.2007 samoocka

Takole, da potešim radovednost nekoga, ki me je potočkal in zdaj pričakuje odgovor.No pupa takole gre le , da jih ni samo sedem ampak vsi govorite o sedmici.Pa naj vam bo:

Ta prva so seveda otroci in njihove male nagajivosti, velike skrbi in to , da nikoli ne pospravljajo čevljev in potem bemtijo čez tisto muco , saj veste tisto Copatarico.Vedno sem si želel otrok in sedaj ko sem oče “velike” družine je to prišlo še bolj do izraza in čeprav je včasih za” znoret” sem vesel, da je tako.Petri želim, da se ji izpolni želja , po še kakšnem otroku.Kar pogumno, pa saj ti si pogumna in veš da bom zmeraj cenil tvoj trud ali bolje ljubezen , ki jo živiš s tvojo sončico.

Ta druga je pa klepetave sorte in tako rad posedim ob dobri kavi in še boljši družbi, potem pa debate , resne teme, pa o tisoč in eni stvari , o težavah in je tudi kakšen vic se prikrade vmes.O ja kavica ali pa čajček v dobri družbi , oh kako to paššššeeee!

Tretja so gore.Ni debate , o tem da sem rad tam gori .Rad sedim , ja samo sedim in ne počnem ničesar.To je moje malo pribežališče , to so trenutki , ko polnim svoje baterije in praznim vse negativno , kar se nabira ( na poti navzgor se vse slabo pretvori v čisto fizično silo).

Četrto pa je hrana ali bolje njena priprava.Nisem šef kuhinje , a dobra hrana , kdo bi se ji uprl.Ne pišem o požrešnosti , ampak o novih okusih in načinih priprave.O jedeh , ki jih nisem pokusil , o vinih , ki si jih želim pokusiti, o vsem skupaj kar spada sem , o vseh gurmanskih doživetjih in preprosti , a okusno pripravljeni domači slovenski hrani.

Peta je moj poklic ali bolje nekaj , kar rad počnem, nekaj kar je tudi hobi in seveda taka mala zatreskanost.Nekateri ljudje ne marajo svojih služb, no sam včasih “ne maram” idej ljudi s katerimi delam.Ne maram tega , da valijo odgovornost na druge, da vsiljujejo mnenja , ki so skregana z zdravo pametjo in mislijo , da so “glavni ” in so lahko zato nesramni.Toda moje delo , moj poklic sta nekaj posebnega , toda ali ni vsak poklic zase nekaj posebnega?

A ta šesta je pa zakon.To je glasba.Stari rock za dušo , ko je potrebno premisliti, ko se je potrebno umakniti v nek svet , ki je samo moj.Klasika , za boljše spanje po nočni,ali za sprostitev,ali za boljše reševanje križank.Otroška , pa …po službeni dolžnosti.Ampak glasba me pritegne , ko začutim , da mi je všeč , da se “vsede vame”, takrat ni važno, kakšna je , le da …

IN SEDMA? Je mar pozabil ljubezen?Je mar pozabil to , kar je vedno nekje tu?Sorry, ampak zadnje še ne pomeni, da je res ta zadnje.Ljubezen , ja ta skrivnostna sila, nekaj za kar enostavno ne želim razlage in navodil za uporabo.Želim jo živeti in verjeli ali ne Živim jo.Vsak dan,noč, vsak trenutek.Je mar potrebna razlaga za nekaj pozitivnega , je potrebna analiza , kako in zakaj?Ne moji ljubi, nikoli.Ko te zadane te zadane in takrat se ji prepustiš, ni druge.Prepustiš se in pika.

Tako moja sedmica je nekako “definirana” in zdaj moi ostane samo ta potočkam nekoga in to je nekdo , ki živi v brlogu in nosi lepo grivo , ja to je Levinja.

In zdaj samo še lep poletni pozdrav in bodite fajn, pa dajte se kaj videt.

  • Share/Bookmark

Kategorija: Iskrice v očeh

Miss Sarajevo

1 komentar 28.06.2007 samoocka

Ne to pisanje ne bo namenjeno zapisu o nekem lepotnem tekmovanju,.Tisti , ki poznate sporočilo te pesmi ( U2) pa boste vedeli zakaj pišem to in kakšno sporočilo nosi današnji zapis:

*člen tri:Vsakdo ima pravico do Življenja, Svobode in Varnosti , kot oseba

*člen štiri: Nihče se ne sme biti izkoriščan v suženjske ali služabniške namene;Suženjstvo in trgovanje z njimi je potrebno prepovedati v vseh oblikah

*člen pet: Nihče ne sme biti podvržen mučenju, krutosti , nečloveškemu ali ponižujočemu početju ali kazni

*člen šest:Vsakdo ima pravico do človeške obravnave pred zakonom

Pa to drži , pa se to spoštuje, pa to upoštevajo uradniki, država? Ali bomo le stali in storili nič?Povzdignite svoj glas in povejte , da so čakalne vrste v zdravstvu , da smo diskriminirani , da nas državni uradniki zapostavljajo in podaljšujejo postopke, da so diskriminirani naši otroci in da smo v neke vrste suženjskem svetu kapitala , ki se požvižga na naše Človekove pravice.

V svetu , kjer peščica ljudi odloča o naših Življenjih, o tem ali bomo smeli še povedati to kar mislimo ali pa bomo za to kaznovani.

Ne to ni tretji svet , to je mati Evropa , kjer se na prefinjen način dogaja vse to.Bomo kaj spremenili? Ne če bomo le stali na mestu, zagotovo ne!Nekateri smo naredili korak in sedaj …ali se nam upate pridružiti?

Vzemite sočloveka kot sebe in če sebi ne želite slabega tudi drugim ne boste.Pozdrav Slovenija,Pozdrav Ljubezni ,Spoštovanju,Dobroti, pozdrav Človeku v Nas, kajti mi smo pomembni.Od nas je odvisno ali bo svet za odtenek boljši.

Vi ste Edinstveni, Neponovljivi in Enkratni! Začutite to tudi v sočloveku in mu dovolite , da te svoje lastnosti izrazi in polno doživi!Skupaj z Vami!

Hvala!

  • Share/Bookmark

Kategorija: Aktualno, Globina duše

Za vse je kriv Ficko…

1 komentar 27.06.2007 samoocka

Zgodi se , da našim otrokom izgine kakšna stvar , ki jim je ljuba ali pa jim je pomenila neko vrsto razvade( dudica, flaška, ali kakšna plišasta živalca, ki je že odslužila namenu,…).Takrat je kriv Ficko, sosedov maček ali pa Wajti, sosedov pes , za katerega je nekdo rekel, da ga bo prijavil policiji, ko bo začel krasti kolesa(picikle).

Ja Ficko je nekaj dni nazaj naši tamali odnesel dudico, njeno zvesto spremljevalko , nekako smo otožni , ker tudi nam ni prijetno in nas malo boli,da smo mačka nekako obdolžili, a nekdo mora biti “kriv”.Je pa prijetno in spanec je mirnejši, ni več šripanja zobkov in zbujanja ponoči , ko je duda padla iz ustec.Tudi Ficku se bomo ododlžili s kakšnim priboljškom, ali z ovratnico s kraguljčkom , kot smo obljubili naši tamali sosedi.Najpomembneje je , da smo dudo pospremili iz hiše in naj se ne vrača več nazaj. Ko je le Ficko ne bi pomotoma prinesel nazaj.

Wajti pa bo najbrž v svoji “kleptomanski” vnemi odnesel nekaj drugega in potem zakopal na vrtu ali v sosedovem sadovnjaku.Dobil bo kakšno staro cunjo ali čevelj , da se mu nekako opravičimo ali oddolžimo, ker nam je pomagal odpraviti “razvado” našega tamalega.Malo nas boli, a nekako moramo zaključiti določene “razvadice” naših tamalih.

Ampak kako naj jim razložim , da Svizci štrajkajo, ko zmanjka čokolade, ali ko jo pozabim kupiti?Tudi zobna vila je imela težave a je vseeno dostavila “nadomestilo” za izpadli zobek ( knjigico Kozlovska sodba v Višnji Gori in Pink Panterja ( ta je bolj za očkovo dušo)).

Tako na koncu bi se rad v svojem imenu in imenu vseh , ki ju omenjamo, kot “strašna zločinca” opravičil Ficku in Wajtiju za to kar smo rekli zanju , a saj veste, tudi sami ste uporabili kakšen podoben izgovor , da ste odpravili to malo “razvadico” ( dudo,flaško, dekice, pleničke,…) in ja nekdo mora biti kriv ; zato še enkrat : Se opravičujemo !

  • Share/Bookmark

Kategorija: Iskrice v očeh, Naši Otroci

Ko se zamisliš…

Dodaj komentar 26.06.2007 samoocka

Te slike vam povedo vse :

Nalet na tovornjak:

po-naletu-na-tovornjak1.jpg

Strojevodska kabina po tem dogodku:

nalet_na_potnem_prehodu_4.jpg

Človek se zamisli o svoji minljivosti , … in izkoristi vsak trenutek s svojimi ljubljenimi , ter se zahvali za dar Ljubezni in Prijateljstva, za vsak trenutek, ja za čisto vsakega posebej.

Hvala!

  • Share/Bookmark

Kategorija: Globina duše

Hvala ti…

1 komentar 21.06.2007 samoocka

…Življenje za darilo , ki mi ga daješ  v obliki iskric , v obliki dotikov , poljubov in nje.Ko zaprem oči jo vidim in si zaželim, da sem z njo in drsim po njenem telesu s svojimi ustnicami , jo poljubljam in božam in ja , tako rad iamam , ko zaspi v mojem objemu.Morda je to ljubezensko pismo njej in če želite bo.

Njen objem je balzam za mojo ranjeno dušo in počutim se tako željenega.Zgodilo se je kot se mora zgoditi ljubezen , nepričakovano , tiho in polno.Nimam namena analizirati , zakaj in kako, mi ni več do tega raje se prepustim in sem z njo.Ali je moč ljubezen sploh analizirati , jo tlačiti v nek kalup , ali pa je enostavno potrebno sprejeti in živeti ta občutja , te dotike , poljube in … nekaj lepega , nežnega , polnega.Ni mi do zgubljanja besed , raje to doživljam , raje imam njene objeme in to , da kot dete zaspi zvečer v mojem objemu.

Rad bi le rekel :”Hvala ti, Ljubezen.”

  • Share/Bookmark

Kategorija: Iskrice v očeh

Neka pesem…

Dodaj komentar 19.06.2007 samoocka

Spet ena pesem od J.Cockerja:

you-so-beatiful-to-me.jpg

  • Share/Bookmark

Kategorija: Iskrice v očeh

Zdravstvo

Dodaj komentar 12.06.2007 samoocka

Imam občutek , da je naše zdravstvo v popolnem razsulu.Na mojem koncu je enostavno zmanjkalo zdravnikov.Pa reče kdo kar hoče , a tako je.Ni ne pediatra in ni ne zdravnikov splošne prakse.Znančeva punčka je morala na kontrolo v bolnico ( ima vodene koze), ker enostavno ni bilo druge rešitve.Razpadla je oz. je v veliki krizi dežurna služba, pa čeprav pokriva velik del doline , ostaja nam le še nujna medicinska pomoč, a ta je le za življensko ogrožene.In zdaj smo tu, pri vprašanju , kdaj smo življenjsko ogroženi?

Zdravnikom oziroma medicinskemu osebju nekako ne gre zaupati, kajti zadnji primer v Celju kaže na to , da si življenjsko ogrožen , če tako piše na napotnici.In če je nimaš, pa …UMRI.Dobesedno.Glavno, da imaš papir, tvoje realno stanje pa je drugotnega pomena.Zdaj bodo mrzlično iskali rešitve iz zagate ali bolje nek izgovor in nihče ne bo nosil odgovornosti, ali pač?Nisem medicinc, a če te par minut po odklonitvi na urgenci doživiš infarkt je s tabo nekaj zelo narobe in če tega ne razberejo , potem , no bodo že pogruntali nekaj.

Toda glavno, da je v statističnem pogledu vse v redu, realnost pa,…kot da zadnje čase v naši ljubi Sloveniji ne obstaja, je ni ampak dobi človek občutek , da živi v neki iluziji, v nekem čarovniškem triku, ki pa se je žal nekako ponesrečil.Nekdo vpije privatizacija je prava pot; spet drugi kričijo , privatizacija bo uničila sistem; a kje je tu bolnik in njegove pravice, ki so zapisane v zakonu.No pa smo spet pri papirju , ki bojda prenese vse.A kaj bi  bilo , če bi se enkrat začeli ti , ki se gredo zdravstveno politiko, gledati na bolnike skoz njihove oči.Dobiš občutek , da sami niso nikoli bili bolni oziroma ne bodo nikoli zboleli.Nekako vidijo zdravstvo , kot dober vir zaslužka.A da ni tako?Poglejmo zaplete okoli miz, okoli opreme za onkološki inštitut, pomanjkanja zdravnikov v podeželskih okoljih,…in tu so še druge stiske in zagate.

Človek dobi občutek , da v Sloveniji kvalitetna zdravstvena oskrba  postaja posel, kot vsak drug.Poglejmo samo možnost zavarovanja za krajše čakanje oz. celo brez čakanja , pa poskus krčenja pravic brez realne podlage.Mar ne plačujemo vsak mesec prispevne stopnje za zdravstvo, torej imamo tudi pravico , do njega, do tega da je v službi nas.Ampak država se zadnje čase bolj ukvarja sama s seboj , na državljane pa je pozabila.Anomalije se pojavljajo na mnogih področjih in povsod potegne kratko državljan.

Ampak to je le moje skromno razmišljanje o problematiki , ki pa ti da misliti, da je nekaj res narobe.Mnogi se trudijo , da bi nekako presegli to krizo, da bi vsaj malo olajšali stiske , a kaj ko takšni in podobni dogodki vržejo senco na njihov trud.Želimo si lahko le , da se bo stanje uredilo v dobro vseh nas.Zdravje je nekaj za , kar se moramo truditi tudi sami, a ko zbolimo imamo pravico do ustrezne nege, mar ne?

  • Share/Bookmark

Kategorija: Aktualno, Cinizmi

Polsestra mojih otrok

6 komentarjev 10.06.2007 samoocka

Z ločitvijo in postopki okoli nje sem zvedel zgodbo, ki me je šokirala .Nekaj časa nisem mogel misliti na nič drugega kot na to , kar sem zvedel na svetovalnem razgovoru.Moja otroka imata sestro za katero nismo vedeli , pa čeprav s tem ne bi bilo nič narobe.Ne bi je obsojal zato , ker je imela otroka od prej ampak , bi tega otroka sprejel.Ni otrok kriv in nikoli ne bo.A to , da jo je zapustila in odšla .No pa se je zgodba ponovila in zdaj vem , da nisem edini in morda bo še kdo , ki mu bo storila to.

Pa se vrnimo k polsestri mojih otrok.Ne bom z imenom , ker jo želim zaščititi , a vseeno bom opisal njeno zgodbo in razmere v katerih živi.Dom je v halozah tam v tistih hribih in dolinah,tam kjer ponekod še vedno živijo od kapnice , kjer ni asfalta , ni trgovine za vsakim vogalom in je do šole daleč.Tam živi prepuščena v vzgojo babici , ker njen oče dela cele dneve, da zaslužijo za življenje, ki si ga večina izmed vas ne zna niti predstavljati.Nimajo stranišča v hiši, kaj šele kopalnice, toplo vodo grejejo na peči in ob dolgih zimskih nočeh se stiskajov izbi pri edini peči v hiši.Babica je preprosta haloška ženska , ki se trudi z njo, a okolica , ja in tu se zgodba šele dodobra začne.Nekaj časa je za njo ( vsaj v šoli ) skrbela učiteljica , a je žal morala oditi za novo zaposlitvijo.Punca je ostala sama in njene razmere vedno znova naletijo na gluha ušesa.Pomoč CSD-ja je bolj površna in verjetno igra tu veliko vlogo še ponos teh klenih haloških ljudi.Oče se trudi, da bi preživeli in babica bo slej kot prej omagala pod težo vzgoje mladega dekleta.Iščem poti , do teh ljudi , do tega , da bi lahko pomagal, na kakršen koli način.Trenutno teta poizveduje preko znancev in raznih služb , da bi pridobila naslov in to kje sploh živijo ( haloze so zelo težaven teren in to , da veš kako se pride do nekoga ti včasih naslov ne pomaga popolnoma nič, saj jih lahko ljudje poznajo tudi po prvotnem imenu domačije).

Želim ji pomagati in želim , da moja otroka spoznata svojo polsestro.Po mojem imata to pravico in moja dolžnost je da jima to omogočim.Ta zgodba je le ena od mnogih zgodb Enostarševskih družin , a Življenje je hotelo , da se osebno dotakne tudi mene in mojih dveh sončkov.

Morda bo zgodba naletela na posluh in pomoč v Društvu , pa naj bo vsaj nasvet in navodilo , kako naj se približam tem ljudem , tej punci njenemu očetu .Vsaj v dveh podrobnostih je najina zgodba podobna in nenazadnje gre za dobrobit Otroka , ki mu je potrebno pomagati.

Upam in nekako slutim , da mi bo uspelo , da premaknem nekatere stvari z mrtve točke, da jima pomagam, da si uredita najnujnejšo in ko smo bili na sodišču me je začudila hladnost , ki je bila podobna kot na CSD-ju.Nobene reakcije , nobenega znaka ukrepanja v primeru , ko so izvedeli za to.Popolnoma nečloveško, popolnoma nezainteresirano , pa čeprav je njihova naloga zaščita in pomoč socialno ogroženim.

To je le ena izmed zgodb , ki pa jih je povsod preveč.Preveč je ljudi , ki v stiski ostanejo sami, preveč je ljudi , ki ostanejo brez nasveta , ker ga nimajo kje dobiti.Upam , da bo tudi na našem koncu nekega dne zaživela skupina , ki bo na voljo takim ljudem/družinam, pa čeprav z nasvetom in pogovorom, pa čeprav le s tem , da bomo prisluhnili .Včasih se stvari rešijo že , če se nekdo lahko pogovori z nekom , ki mu bo prisluhnil in svetoval, a velikokrat pomaga že to , da nisi sam v svoji stiski.

Pomagajmo si , pa čeprav le z pogovorom, nasvetom in lepim druženjem.Zavedanje , da nisi prepuščen samemu sebi , da ti nekdo pove , da se stvari dajo in morajo rešit , da ti nakaže/pokaže pot , je neprecenljive vrednosti.

Še enkrat.Pomagajmo si.

  • Share/Bookmark

Kategorija: Aktualno, Globina duše

Ostali smo brez otroške zdravnice

Dodaj komentar 9.06.2007 samoocka

Včasih se sprašujem ali sem res doma nekje bogu za hrbtom , kot pravijo.Ugotavljam , da je za nekatere ta moja dolina taaako zelo daleč, kot da bi bila na drugem koncu sveta.Pa ni le zdi se tako .Sicer pa pravijo , da daleč od oči je daleč od srca.To slednje bo držalo, pa vam povem zakaj?Že vrsto let se pojavljajo težave z zagotavljanjem kvalitetna zdravstvene oskrbe , ki bi bila v zadovoljstvo bolnikov , kot tudi zdravstvenih delavcev.A vse ostaja pri besedah , pri “gasilskih” posredovanjih in gluhih ušesih države.

Ostali smo brez otroške zdravnice in kot je razbrati iz obvestila bo tako do nadaljnega.Sramota, ki bije v oči.Otroci torej do nadaljnega ne smejo zboleti ( a tudi odrasli nismo na boljšem, saj aktivno delajo le trije zdravniki, eden pa zradi bolezni le polovični del. čas).Vse besede o tem kako se bodo rešile težave , kako se bo vse uredilo so bile le obljube in nič več,praznina ki si ne zasluži komentarja.

Človek se vpraša kje je zdaj varuhinja človekovih pravic, kje je Unicef, kje so nevladne organizacije , ki pokrivajo to problematiko?Le kje so , tam v Ljubljani, tam kjer gledajo boga v obraz in mu …LAŽEJO, kako je vse lepo in prav , kako ni čakalnih vrst( ja če ni zdravnika koga bodo pa čakali bolniki, tako da saj res ni čakalnih vrst),…

Mi pa ki živimo tam za devetimi gorami, za devetimi vodami, pa upamo , se borimo in pošiljamo sporočila , a kaj ko jih nihče ne bere, saj so verjetno napisana v njim nerazumljivem jeziku.Tudi naše govorice nekako ne razumejo, ker bi drugače razumeli naše pozive, opozarjenja.Ja najbrž smo res tako zelo daleč , da se ne splača niti priti  pogledat kaj se dogaja tu v naši dolini.

Odgovorni so pozabili na otroke, pozabili so na tiste , ki bi jih morali zaščititi in jim nuditi pomoč, ter jim zagotoviti, da lahko pridejo do zdravnika , ko ga potrebujejo.A verjetno niso sposobni najti rešitve ali bolje ni volje , tako da tudi rešitve ni za pričakovat tako kmalu.Raje razpravljajo, kot pa da bi rešili problem.Tako pač je , danes niso pomembni Otroci, ampak asfalt, javna razsvetljava in ne zdravje in dobrobit Ljudi.Kajti pri tem ni dodatnih zasluškov, je zgolj “izguba”.

Postavljam si vprašanje ali naj vozim otroka več kot trideset kilometrov k pediatru/pediatrinji ali naj potrpim?A imam otroka, ki potrebujeta zdravstveno nego in še ena stvar je sem Enostarševec in je to samo potenciran problem.Toda država bi rada več otrok , a ni pripravljena da poskrbi za najosnovnejše in to zdravstveno varstvo otrok in mladine zagotovo je.

Kam naj vozijo mamice/očetje otroke v posvetovalnice, na sistematiko,na cepljenja,…, kam ?K zdravniku za odrasle, aha, zelo dober predlog, a po zakonu se otroci in odrasli bolniki ne smejo mešati.Morda vam je znano, da lahko otroška bolezen ubije odraslega, ne verjamete?Lani v začetku leta sem zbolel za vodenimi kozami ( otroka sta jih ravno prebolela) in vročina 39,5 , nisem bil zmožen ničesar , dobil sem pljučnico in obležal.Otroka sta to prebolela brez neke večje težave ( razen izpuščajčkov in srbenja) , sam pa sem bil akutno prizadet.

Pa tudi zdravniki ( za odrasle) niso nekako usposobljeni za zdravljenje otrok, saj jih eni že s svojim nastopom plašijo.Vsak starš ve , da otrok ko zboli potrebuje popolnoma drugačno obravnavo kot odrasli in to je še en argument proti.

Lahko samo upamo, da bodo tokrat slišali naš glas, prisluhnili in rešili težavo , ter poskrbeli za to , da otroci dobijo takšno oskrbo , ki jo potrebujejo in imajo ,pravico do nje. A upam , da ne bo obveljalo zgoraj zapisano:” Daleč od oči, je daleč od srca.”

In na koncu , kje je že ta Koroška , kje je Dravska dolina in ali ni to nekje v Avstriji? Da ne , da je to še Slovenija?Pa dajte no?  No potem pa že moramo…kaj obljubit, da jih malo pomirimo.Bodo že potrpeli.

Pa ne bomo.Ukrepali bomo,opozarjali in pridite kaj okoli, da vas popeljemo s splavom, da obiščemo cerkev Svetega Janeza( znana bioenergetska točka); no se vam že sanja kje je vse to?Ja pa pripeljite s seboj kakšnega zdravnika/zdravnico , po možnosti takšnega za otroke , pa kakšnega zobozdravnika.

Pa lep pozdrav in upam , da ne bosta zbolela, vsaj do nadaljnega.

  • Share/Bookmark

Kategorija: Aktualno, Naši Otroci

Izlet

Dodaj komentar 9.06.2007 samoocka

Sem nemirna duša , ki rada potuje in spoznava.Pa čeprav je to nekaj dni proč ali nekaj minut vedno se najde kaj , kar poteši mojo zvedavost.A sedaj na novo spoznavam Slovenijo in jo predstavljam otrokoma.Vedno znova se odpravimo kam in potem,…, skoz njune oči so nekatere stvari , kraji in dogodki popolnoma novi , tudi mene presenetijo novitete in srečen sem , da jima lahko pokažem nekaj lepega , prijetnega in ju kaj naučim.

Prejšni teden smo se tako odpravili na izlet z “vrtičkarji”.Ker pa je vreme bilo bolj aprilsko in ker otroci te starosti enostavno obužujejo živali smo se odpravili na obisk turistične kmetije.Res smo z dežele , a tudi tu se vse bolj pozna , da ni več tako , kot je bilo v mojem otroštvu.Intenzivnost kmetijstva pač.

Kar se pa tiče prosto živečih živali pa še toliko bolj.Hrup in naseljenost sta jih pregnala proč od pašnikov tam nad vasjo in vse več jih konča pod kolesi vozil.Pa smo se odločili, da otrokom približamo naravo , ker obstaja tudi ta možnost.

Otroci so z vznemirjenostjo čakali dan , ko bodo odšli na kmetijo.Mnogi med njimi bolj redko vidijo domače živali , a take prosto živeče , še sam redko vidim , pa čeprav se dosti zadržujem v naravi.Pa je bila njihova otroška želja izpolnjena in po “sprehodu” po obori so videli veliko jelenjadi, srnjadi , muflone, veveričke in v živo doživeli mlado košuto , ki je ostala sama brez mame in jo gospodar pokaže otrokom , ker je navajena ljudi , saj so jo vzgojili.Večino časa preživi prosto v obori , a vedno znova pride k ljudem , k otrokom in to je ustvarilo nepopisno navdušenje in Pika je bila glavna zvezda ogleda. 

A na koncu je prišlo tisto najslajše , prava kmečka malica s pravim domačim jabolčnim sokom , za starše pa mošt ( koroško vino).Ja smo pač pokrajina, kjer uspevajo še stare sorte jabolk in ljudje še znajo narediti pravi domači “jobolčnik”, pa jelenovo salamo, domač ržen kruh in otroci so vse pospravili v trenutku in potem uživali na poti domov.Saj vlak in priložnost ko lahko potrobiš in saj za trenutek doživiš vzdušje strojevodske kabine,pač naredi veselje otrokom.Ja to pa delajo očkove veze in poznanstva in ko imajo otroci kaj od tega je  še boljše in lepše.Otroci se kar niso mogli natrobiti in Hvala sodelavcu , da jim je to omogočil.Hvala v mojem in predvsem otroškem  imenu.

Še enkrat Hvala vsem za čudovito popoldne in družbo v svetu narave in spoznavanja kmetije , ter gozda s vsemi njegovimi prebivalci .Za konec pa še hvala Piki za prijaznost in potrpežljivost.Glej slike.

*opazovalnica

p6070411.JPGp6070427.JPG 

                                                                                 * Pika

  • Share/Bookmark

Kategorija: Iskrice v očeh, Naši Otroci

Nazaj