Depra

18.05.2007

Počasi me objema ,leze vame in me osvaja , kot ljubimka si želi mojega telesa in najbolj od vsega moje duše .Rada bi šla vame in mi pokazala , da ima nadzor in mi demonstrirala mojo nemoč , ko mi gre skoz moje misli , s tistimi dolgimi prsti samopomilovanja in vnaša vame apatičnost.

Počasi mi pritiska poljub na moja tresoča usta in njen nasmeh vzame mojega , ko spoznam , da me ima , da ji ne morem ubežati.Moje roke niso sposobne premakniti prsta , niso sposobne pobožati njenega lica , ko leži tam ob meni v vsem svojem sijaju , vabljiva.Rad bi ji zdrsnil skoz lase , rad bi občutil vonj njenih las , a ne zmorem vdihniti , popolnoma sem otopel , moji občutki so odmrli tisti trenutek , ko je legla k meni in sedaj…Njen smeh je zmagoslaven, kot da me je zapeljala v pogubo.Rad bi pobegnil , a moje noge se ne premaknejo , moje misli bi premikale gore , toda moje telo? Leži negibno in dihanje je komaj zaznavno , ubila je mojo voljo in … njene  oči so polne nečesa , kar jemlje moč , nečesa fatalnega.

Padem na tla in se plazim komaj zaznavno , želim si proč od nje in njenega pogubnega objema, proč od misli polnih samopomilovanja in obupa , proč od tega občutka nemoči, proč…

Želim si ubežati a njen poljub , kot da je bil poln strupa, ki je omrtvil moje telo, toda nekako se plazim in se trudim premagovati ta strup v meni . Oprimem se roba postelje , a napor je neopisljiv , nadčloveški , kot da bi dvigal goro , čutim kako se borim sam s seboj in ona… Gleda me privoščljivo, nekako zasmehovalno , pomilovalno.

Toda iz globine moje biti se sliši glas , ki pravi da sem sposoben spet vstati , da sem sposoben razkleniti ta njen objem , utišati ta njen zmagoslavni smeh , se pobrati . Toda v meni še vedno vrta dvom , ki ga je vsadila vame.

Moram , zmorem in nočem teh misli , ki si jih ona želi misliti zame . Nočem njenih objemov in poležavanja v postelji , tega samopomilovanja, vdanosti v usodo in tega da ne storim ničesar.Nočem je tukaj ob sebi, pa čeprav se trudi in me vedno znova želi objeti in me imeti , mi dokazati njen prav.Nočem se gledati v njenih očeh in videti nemoč,NE!

Želim se smejati , želim se nastavljati soncu , želim te prijeti za roko prijatelj/prijateljica in ti reči , da mi je lepo s teboj.

Ona pa naj se gre tja v kot kujat in se samopomilovat , če želi , le mene naj pusti pri miru.Ne želim si njenih objemov , raje imam objeme svojim otrok , nočem njenih strupenih poljubov , raje imam poljub nove ljubezni , ki se budi nakje v meni, raje se pogledam v tvoje oči Življenje in vidim smejoči obraz , ki ga poznam , ne pa tujca , ki…

A vsake toliko me bo objela in me želela le za kratek hip , vedno znova se bo vrnila , a ne dam ji zadovoljstva , ne dam ji svojega objema.

Želim si , da bi končno razumela , da nima časa zanjo , ta “moja” Depra.Budi se jutro in moja sončka sta zlezla k meni , kot da ji hočeta pokazati , da zanjo ni prostora v naši družbi , ni časa za to da bi se ukvarjali z njo.

Toda nekega dne bo spet poskusila. Naj kar izvoli.

  • Share/Bookmark

V kategoriji Globina duše

 

1 komentar Dodaj komentar

  • 1. Klavdija  |  4.06.2007 ob 11:53

    Poznam jo,tudi mene obisce..malo se sprehaja po moji biti..vedno jo izzenem s sprehodom v naravi,sama s seboj..kar naenkrat zacutim,da je odsla..
    Vem kako je,drzi se!

Komentiraj

potrebno

potrebno ne bo objavljen

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Dovoljeni so naslednji HTML ukazi:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Subscribe to the comments via RSS Feed