Arhiv dne 11.05.2007

Vztrajnost je poplačana

6 komentarjev 11.05.2007 samoocka

Ne boste verjeli , a je res.Otrokoma so končno priznali pravico do preživnine in to po “samo” 14 ( štirinajstih ) mesecih. Tako dolgo so tekli vsi postopki,začenši s postopki na sodišču , pa na Skladu in danes – a verjel bom , ko bo prišlo prvo nakazilo.

Zgodba je dolga , a zagotovo obstajajo še daljše , še nerešene , take srce parajoče in seveda take o ignoranci in samozadostnosti državnih institucij.

Zakaj tako dolgo? Zanimivo vprašanje in še bolj poučen odgovor.Prvič ; sodnica je sklenila , da ni razloga za izdajo začasne odredbe in tako ju je ”sistem” že na začetku diskriminiral , jima vzel pravico do določitve preživnine , čeprav je bilo vse dogovorjeno na CSD in bi v skladu s predpisi lahko to tudi storilo , pa ni .Pojasnilo -” ni se ji zdelo pomembno, saj sta bila otroka v dobri oskrbi “( to drži) , a njuna pravica, kot da ne obstaja. Postopek se je vlekel zaradi počitnic in je trajal “le” osem mesecev , pa čeprav smo sklenili poravnavo in ni bilo pritožbe . Osem mesecev sta bila brez pravice do preživnine in brez “uradnega” skrbnika , čeprav je bila zadeva urejena na CSD in poslana na sodišče že mesec po vlogi tožbe , je potem trajalo še sedem mesecev , da smo zaključili vse to. Potem pa izvršba , pa preživninski sklad , vmes napačne ali popačene informacije,neprijaznost , ko sem iskal pojasnila in po “samo” šesti mesecih ,Končno.

Ej je en veseli dan danes in Celovec prihajamo , da se prenovimo ( garderoba ) , saj rasteta kot trava po dežju in čevlji so mimogrede premajhni ( sin nosi že 34 – pa je šestletnik , no sicer pa imam sam 45 št.), da o hlačah , majicah in jaknicah ne govorimo. 

In spet bom “večji” bogataš bodo rekli v svoji favšiji in če bi ta gorela ( si predstavljate , da bi se ledeniki že stopili) mi v zadnjem času ne bi bilo potrebno kupovati kurjave. Pa saj sem že v enem od postov opisoval “zmote” ljudi.

Na koncu še en nasvet , dajte vtrajajte na začasnih odločbah , ker s tem zagotovite minimum pravic Otrokom ( preživnina, odločanje o pomembnih ravnanjih ( bolezen , poškodbe,…) , ko se je potrebno v kratkem času odločati , izognete se neprijetnim presenečenjem,…), skratka bilo bi zaželjeno , da se “zadeve” rešujejo Hitreje , saj so tu Otroci , ki potrebujejo stabilnost in red v svojih življenjih .

Imajo pa tudi PRAVICE in poskrbimo , da bodo tudi UDEJANJENE.

Hvala, Slovenija.

  • Share/Bookmark

Kategorija: Naši Otroci

Čez tire v smrt

2 komentarjev 11.05.2007 samoocka

Zgodilo se je v Ljubljani kakšen dan nazaj.Tragično.Tako za svojce umrle in poškodovane , pa tudi za strojevodjo.O mrtvih vse lepo , a nikoli nisem razumel ljudi , ki plezajo čez varnostne ograje med tiri , ko pa je v bližini urejen prehod , pa podhod , nadhod…Srečanje z vlakovo brutalno silo do 2000ton ( tovorni vlak) , ne pušča zasilnih izhodov in le redki so preživeli to brutalnost.Takšni dogodki so naša najhujša “nočna mora” o tem sanjamo in ko doživimo vse to ; spremlja te povsod skrito tam v podzavesti in ko podoživljaš vse to – krik v spanju , premetavanje … čeprav nisi kriv boli.Takrat izgine vsa romantika poklica , vse se ti pokaže v najbolj temnih barvah.Nimamo pravice do 100% bolniške, nimamo pravice do preventivnega dopusta s strani delodajalca , lahko nas pošljejo k psihologu , če gremo v stalež zaradi stresa in potem, lahko se zgodi , da nikoli več ne bomo za krmilom lokomotive. In vse to zaradi neprevidnostimalomarnosti nekoga drugega in samomora.In potem smo krivi mi .

Stanje je takšno kot je , a to še ne pomeni , da ni znakov , da ni zapornic , podhodov, nadhodov .A vse to bo brez pomena dokler se bodo iskale bližnjice in potem…“nezavarovani prehodi”…Želim si spoznati človeka , ki je pogruntal ta termin.Takih prehodov ni , ne obstajajo , ker so vedno varovani.Utemeljitev je povsem preprosta- prehodi so varovani najmajn dvakrat in to s cestno prometnimi znaki ( v knjigi o CPP je celo lep opis ) in s strani železnice ( oznake ob progi , posebni ukrepi s strani strojnega osebja ) , tu se konča oz. pade teorija o nezavarovanosti .

Realnost in izkušnje kažejo na to , da se vedno večkrat dogodi , da vozniki obvozijo kolono vozil pred spuščenimi zapornicami in potem … Posledice so “krvave” in zelo neprijetne za oko, verjemite mi vse to sem že doživel.Ni potrebno biti dober fizik , da si znate predstavljati posledice, pa vas še včasih presenetijo posledice ( ponavadi v negativno stran).Nerazpoznavnost pločevine in najhujše, popolno zmaličenje človeškega telesa( posebej pri samomorilcih).

Ni potrebno , da si psiholog ali psihiater , da si nekako predstavljate ta stres , ki ga doživljamo ob teh dogodkih, posebej če omenim , da nas obravnavajo , kot potencialne krivce . Sicer poznamo tako imenovano “preventivno smeno” , prepoved nadaljne vožnje a … drugi dan je spet služba in … včasih se vprašam kako zmoremo vse to?

Sam sem spremenil način dojemanja dogodkov in filozofijo življenja , a dogodki se vžgejo vate in te za vedno zaznamujejo.

Na koncu ostanejo žrtve  , tiste , ki so umrle in tiste , ki živijo naprej – svojci , katerih bolečina je neopisljiva in … tudi mi smo žrtve pa čeprav nam tega ne priznavajo in nam ne nudijo niti osnovne pomoči – drugod poznajo svetovalni razgovor , tako imenovano nadzorstveno vožnjo ( ko se prva vožnja po dogodku opravi pod nadzorom instruktorja) , poznajo preventivno odsotnost , ki jo krije delodajalec in poznajo odškodnine ( v Nemčiji je dobil strojevodja 9000€ odškodnine v primeru povoženja samomorilke).

Sočustvujem s svojci žrtev , a vse bi bilo lahko prihranjeno , če bi se zavedali , določenih dejstev in varnostnih ukrepov.Predvsem pa zakaj so urejeni prehodi , podhodi , signalizacija in zapornice in  zakaj je v križišču STOP znak?

Zato nikar čez tire in nikar v smrt , imejte radi sebe in prihranite nepotrebne travme drugim.

HVALA !

  • Share/Bookmark

Kategorija: Aktualno