Moji začetki

5.05.2007

Danes sem nekako premišljeval kako sem pristal tukaj, v tem poklicu , kako to da sem se odločil , da bom delal to , kar počnem nekako že dve desetletji. Spomnim se , da sem že kot otrok mnogo potoval saj sta oba starša delala v tujini in sem bil nekako “ves čas na poti”.Občudoval sem parne lokomotive , ki so sopihale tam na na drugi strani Drave.Spomnim se oblakov dima in pare njihove “žvižge”, kot da vabijo in tisti zvok , ko so jemali vodo ,kurjača ,ki je z majhno pumpico ( mazalico) mazal ležaje – romantika in otroški spomin.

Spomnim se deda Lojza , ki me je prvič vzel na to “pošast” , ki je sopihala in pihala oblake pare in njega , ki je dovolil , da zažvižgamo-zastrupil me je , Hvala mu.

Prišla je srednja šola in delo v delavnicah ( poleti na praksi ) , nato pa ; bil sem sorazmerno mlad , ko sem prvič prijel za “kontroler” in … pa so rekli , da nikoli ne bom to , tisti “bolni” deček , ki je ves čas po bolnicah , ta že ne bo nikoli Strojevodja , ni šans .

Pa sem in kar dobro mi gre.

Spomnim se nekega dogodka , ki sem ga pred leti doživel v Avstriji ; človek za omizjem me vpraša , kaj neki počnem v življenju, povem da sem “lokfirer” in glej njemu se zasvetijo oči , dobesedno , bi je kot mali otrok in čeprav je bil regijski vodja neke zavarovalnice , mi je zavidal.

Zavidal mi je moj poklic , to kar počnem vsak dan in takrat  me je prešinilo , da sem sebi “uresničil sanje prenekaterega otroka”.Še danes me kdaj poprosi kakšen očka ali mamica , če se sme njen ( njegov) nadebudnež za hip znajti v mojem svetu in seveda zapiskati.Vesel sem.

A nazaj k moji prvi samostojni “turi”.Trema je bila ogromna , a adrenalin je delal svoje in ta natreniranost mi je pomagala , da sem zagnal motor in potem – preoblekel sem si srajco .Od daleč me je opazoval “kontrolni strojevodja” , da ja “zelenec” ne bi končal še preden je sploh začel , preden je sploh speljal,bil je kot kakšna mati koklja , ki pazi , da se kakšnemu njenemu ( njegovemu) piščetu ne zgodi , kaj slabega .

A zmogel sem in nekako prišel do točke , ko tudi sam koga občasno usposablja in takrat vidim samega sebe , takrat na začetku in mu prisluhnem , pomagam -moji spomini so bili drugačni , bili smo “smrkavci” ponavadi z višjo izobrazbo  kot mentorji , a tako je bilo takrat. Vsaj sam sem drugačen , raje mu dam dobro popotnico , kajti nekega dne bo pripeljal nasproti meni in če ga nisem naučil vsega – raje ne o tem , ne danes.

Tako počasi bom končal to mojo prvo “turo” in ob priložnosti , ko se srečamo , pridite in lahko boste zapiskali.

  • Share/Bookmark

V kategoriji miks

 

Komentiraj

potrebno

potrebno ne bo objavljen

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Dovoljeni so naslednji HTML ukazi:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Subscribe to the comments via RSS Feed