Arhiv dne 5.05.2007

Enostarševstvo

2 komentarjev 5.05.2007 samoocka

Sedeli smo in pili kavo , klepetali kar tako , kot klepatajo prijatelji , pa se zgodi ; prisedel je znanec in načel temo ,ki je zame vedno izziv , ne pusti me “hladnega”. Tarnal je o denarju , pa čeprav delata oba , pa o tem kako zalo mu gre slabo na tem svetu in potem se obrne k meni , češ ti imaš vse , kar hočeš , zdaj ko si … Govoril je nekaj o zastojn vrtcu , o “bajnih” otorških dodatkih in preživnini , po njegovem sem pravi bogataš , da mojo plačo ne omenja . Nasmejim se in ga še bolj podžgem , iz njega pridejo besede , ki ti dajo misliti .

Ko se je zgodilo , da sem ostal sam z dvema malima otrokoma , mi je edina stala ob strani družina , sicer ne popolnoma , a važno je , da je bila to večina. Ko sem s tem seznanil delodajalca , so me gledali , ne bi o tem , nekdo mi je rekel celo to , da se ločujem zaradi kredita ali čase podobnega ( no mogoče eno počnejo to). A verjel mi ni skoraj nihče .Takrat sem doživel mobing , dobesedno in od takrat se borim , izobražujem  in uveljavljam pravice ( ne iščem “mehkih hrušk”). Vodja me je , baje “pomotoma” , dal v turnus kjer se dela tudi do osemdeset nočnih , samo za informacijo.Obrnil sem se na sindikat in tam , to je zgodba za sebe , ni komentarja , ker ni bilo vsebine . A vztrajnost ( beri tečnost) se splača, nekako sem svojo stisko zaupal, kadrovnici, ta pa  šefu in takoj drugi mesec sem bil v razporedu , kjer je le nekaj nočnih in ugodnejši delovni čas. A še vedno nekateri ne razumejo.

Posebno poglavje so bolniške , ki kaznujejo starše v enostarševskih družinah.Beseda teče le o bolniških za tako imenovane adrenalinske športe , o tem da bi dali neko pravico staršem enostarševskih družin , pa imaš občutek , kot da nas ni.Predlog je naslednji , prvi teden se staršu ( v enostarševski družini) prizna 100% , nato pa 90% ; pogoj je le , da se definira status ( o tem drugič).Tako ne bomo prisiljeni pošiljati “bolanih” otrok v varstvo ( a to je včasih edina rešitev). 

Problem Otroških dodatkov je naslednji in to , kar bom zapisal bo morda , koga razjezilo , konec koncev ima pravico do tega. Moja ideja gre v smer “Enaka starost,enaki otroški dodatek”.Zakaj? Prvi argument je sistem preživnin , ki se izplačujejo iz preživninskega sklada ( znesek ni odvisen od “splošnega” premoženskega stanja , ampak od starosti otroka. Argument številka dve , govori o diskriminaciji mene kot starša in mojih otrok- definirajmo to takole , pravica mojih otrok do otroškega dodatka ( znesek ) se zmanšuje premosorazmerno z mojimi dohodki in ju to da hodim v službo tako kaznuje dvakrat ( prikrajšana sta tudi za čas z menoj) , namesto da bi me kot starša stimulirali. Tretjič to , da dobim kot starš v enostarševski družini ( samohranilec) 10% večji dodatek je milo rečeno norčevanje.

Pojavi se še varstvo otrok , tako v instituciji in izven . Problem vrtcev je eden večjih in podpiram idejo o brezplačnih vrtcih z dodatkom na dvoizmenskosti oz. kot je primer v nekaterih državah , da imajo to urejeno celo na nivoju podjetja ( na Hrvaškem so za primer taka podjetja).Zakaj ? Povsem preprosto , delovni čas ne poteka samo dopoldan ampak moramo nekateri starševi delati tudi popoldan ( predvsem storitveni in intenzivni sektor) .V prid brezplačnim vrtcem , pa govori moja osebna izkušnja , čeprav sem sam z dvema otrokoma sem uvrščen v peti in četrti plačilni razred , s tem da večji del staršev plačuje prvi morda drugi razred . In nekaj jih ne plačuje , ne razumite me napak, a tudi tu se počutim diskriminiranega oz. sta to moja otroka. A sam nekako prenesem ta strošek , a postavimo se v položaj delavke , ki dela v storitveni dejavnosti , plača znaša tam okoli 520€ in zaradi plače dobi manjše otroške , plačuje vrtec in otroci so prikrajšani za kvalitetni čas z njo , če je še Enostarševska so ponavadi problemi s preživnino , varstvom . Torej zakaj ne bi stimulirali starševstva konkretno ne le z nekimi kvazi zakoni , ki bodo nekako kvazi poskrbeli za to . Določimo enostavna , a učinkovita pravila , brez sivih con in možnosti zlorab ( definirajmo Enostarševsko družino in njene pravice).

Zdaj pa o preživninah , temi ki jo lahko premlevamo in premlevamo , pa bodimo konkretni , če sta bivša partnerja na nivoju ni težav in se ponavadi uredi . A na vrsto pridejo težave z neplačevanjem , nerednim plačevanjem in na koncu Preživninski sklad . Moja osebna izkušnja s Skladom je vse prej kot pozitivna in občutek imaš , da smo mi zaradi njih in ne oni za nas , da o dolgotrajnosti očitnih primerov neplačevanja vse poteka zeelo počasi. Imam sklenjeno poravnavo (pravnomočno) , sodbo ( pravnomočno) , izvršbo ( pravnomočno) in sem upnik zneska okoli 2000€ ( kot zakoniti zastopnik) , pa je začel teči šesti mesec odkar  vodim vse postopke na Skladu. Morda bo ta mesec ugodno rešeno ,a šest mesecev , čeprav otrokoma dolguje že za 14 mesecev preživnin je le odločno predolgi čas. Zato prosim opozarjate na to in podobne stvari , govorite in imejte Radi svoje Otroke .

S trudom in opozarjanjem nam mora uspeti  nekako dokončno definirati naš  status in dobiti kakšno pravico , ki nas bo stimulirala , nam dala voljo in predvsem rešila naše stiske , stiske otrok , jim dala vedeti , da niso nič slabši , ker so v Enostrševski družini , ampak imajo srečo in starše , ki jih imamo radi .Predvsem pa si moramo pomagati med seboj.

Tako bomo zaprli usta ljudjem , ki mislijo popolnoma mimo , nevede ali namerno povzročajo težave in nas diskriminirajo , nekateri pa celo v stilu “slovenske folklore” delijo modre nasvete . A ponavadi se nekateri znajdejo še v slabšem položaju . Hvala , ker ste prebrali to moje kratko razmišljanje  in lahko noč deželica moja.

  • Share/Bookmark

Kategorija: Aktualno

Moji začetki

Dodaj komentar 5.05.2007 samoocka

Danes sem nekako premišljeval kako sem pristal tukaj, v tem poklicu , kako to da sem se odločil , da bom delal to , kar počnem nekako že dve desetletji. Spomnim se , da sem že kot otrok mnogo potoval saj sta oba starša delala v tujini in sem bil nekako “ves čas na poti”.Občudoval sem parne lokomotive , ki so sopihale tam na na drugi strani Drave.Spomnim se oblakov dima in pare njihove “žvižge”, kot da vabijo in tisti zvok , ko so jemali vodo ,kurjača ,ki je z majhno pumpico ( mazalico) mazal ležaje – romantika in otroški spomin.

Spomnim se deda Lojza , ki me je prvič vzel na to “pošast” , ki je sopihala in pihala oblake pare in njega , ki je dovolil , da zažvižgamo-zastrupil me je , Hvala mu.

Prišla je srednja šola in delo v delavnicah ( poleti na praksi ) , nato pa ; bil sem sorazmerno mlad , ko sem prvič prijel za “kontroler” in … pa so rekli , da nikoli ne bom to , tisti “bolni” deček , ki je ves čas po bolnicah , ta že ne bo nikoli Strojevodja , ni šans .

Pa sem in kar dobro mi gre.

Spomnim se nekega dogodka , ki sem ga pred leti doživel v Avstriji ; človek za omizjem me vpraša , kaj neki počnem v življenju, povem da sem “lokfirer” in glej njemu se zasvetijo oči , dobesedno , bi je kot mali otrok in čeprav je bil regijski vodja neke zavarovalnice , mi je zavidal.

Zavidal mi je moj poklic , to kar počnem vsak dan in takrat  me je prešinilo , da sem sebi “uresničil sanje prenekaterega otroka”.Še danes me kdaj poprosi kakšen očka ali mamica , če se sme njen ( njegov) nadebudnež za hip znajti v mojem svetu in seveda zapiskati.Vesel sem.

A nazaj k moji prvi samostojni “turi”.Trema je bila ogromna , a adrenalin je delal svoje in ta natreniranost mi je pomagala , da sem zagnal motor in potem – preoblekel sem si srajco .Od daleč me je opazoval “kontrolni strojevodja” , da ja “zelenec” ne bi končal še preden je sploh začel , preden je sploh speljal,bil je kot kakšna mati koklja , ki pazi , da se kakšnemu njenemu ( njegovemu) piščetu ne zgodi , kaj slabega .

A zmogel sem in nekako prišel do točke , ko tudi sam koga občasno usposablja in takrat vidim samega sebe , takrat na začetku in mu prisluhnem , pomagam -moji spomini so bili drugačni , bili smo “smrkavci” ponavadi z višjo izobrazbo  kot mentorji , a tako je bilo takrat. Vsaj sam sem drugačen , raje mu dam dobro popotnico , kajti nekega dne bo pripeljal nasproti meni in če ga nisem naučil vsega – raje ne o tem , ne danes.

Tako počasi bom končal to mojo prvo “turo” in ob priložnosti , ko se srečamo , pridite in lahko boste zapiskali.

  • Share/Bookmark

Kategorija: miks