Arhiv za mesec Maj 2007

Zloraba

3 komentarjev 30.05.2007 samoocka

Marsikaj je kar lahko zlorabljamo in marsikoga.Zlorabiti se da skoraj vse in vsakogar.Človek lahko zlorabi hrano , pa alkohol,tudi cigareta je ene vrste zloraba , lahko zlorabimo sistem in si pridobimo koristi , ki nam drugače ne gredo.Lahko zlorabljamo in smo zlorabljeni.In vse to se lahko dogaja vam in čisto zraven vas, dogaja se opazno ali pa skrito očem javnosti , v tišini družine , šole , kakšne druge ustanove , kjerkoli skoraj povsod.

Ko se zgodi čisto zraven vas , skoraj na vašem dvorišču se zamislite in skoz vaše možgane steče miljon misli.Ali se to ne bi zgodilo , če bi bil poročen ali v resnem razmerju ? Ma ne zgodilo bi se .Saj tudi “skrbni” družinski očetje zlorabljajo hčere/sinove , pastorke , zlorabljajo jih na vse mogoče načine , tako da to ni rešitev , še več zgodi se da žene/partnerke celo ščitijo takšne .Iz strahu ali česa drugega , kar je le njim jasno. Da ne bo pomote tudi mater so sposobne zlorabljati otroke. Moja bivša je velikokrat odšla “kao” na sprehod z njima potem pa hop v gostilno po “kapselček” , ker smo doma “ukinili” alkohol.

Pa dovolj o tem.Posvetimo se konkretnemu primeru.Medijsko je napihnjen do skrajnosti in še preden so se stvari začele postavljati na svoje mesto je bil obtožen , obsojen in kaznovan.Morda je res storil to in potem bo to zgodba , ki je podobna mnogim v zadnjem času in ki kaže , da je neka verska inštitucija v resni in globoki krizi , ter je potrebna temeljite prenove in razmisleka.

Toda v njihovih očeh in postavah sem sam zelo “grešen” človek in mi jemljejo veliko pravic , ker sem se ločil.Saj ste brali Nedeljca nekaj tednov nazaj.Pa naj ponovim:

* ne smem biti : krstni boter, birmanski boter, pa priča

*ne smem biti obhajan , dejaven v verskih ustanovah , organih

* in sem grešnik , ki je nekako hujši od tistih , ki ubijajo , kradejo in celo posiljujejo, ter zlorabljajo

In to mi govore ljudje , ki so sami ( nekateri med njimi ) hujši “grešniki” , ker so zlorabljali OTROKE. Krasno , naravnost čudovito.Sam sem zasčitil dva Otroka , pred zlorabami in nasiljem njune mame , pa sem večji “grešnik”.Jaz nimam možnosti , da popravim svoje dejanje , Oni pa so deležni vsega – Oni so žrtve.

Pregovor pravi , kjer je dim je tudi ogenj ( sam bi dodal je pogorišče ).Ne bomo o tem , da dokler ni dokazana krivda je vsak nedolžen. A po njihovi predpisi , po kanonu sem obsojen in to brez obravnave , šablonsko , brez možnosti zagovora in obravnave dejstev , ne pri njih ni tega.In zdaj bi oni meni , o pravičnosti.

Kako zlagano in dvolično , sicer prefinjeno , a učinkovito.Ne mečem kamenja , ampak se samo branim in s svojim načinom življenja dokazujem , da sem Človek , ki ve kaj je Ljubezen.Nisem zlagan , ker nimam časa za to .Toda to me zmoti in ko se v bran nekoga , ki stori kaj takšnega postavijo celo predstavniki oblasti mi gre na bruhanje , dobesedno.

Morda je “žrtev” spletk , a nekaj se je moralo zgoditi in takšno izpostavljanje otrok in sklep preiskovalne sodnice , no mene ne prepriča , da je vse ” brezmadežno”.Ni in ne bo, nikoli.

To spominja na tiste prve besede alkoholika , ko mu ponudijo pomoč – “pa saj nisem alkoholik in saj nimam težav s pijačo,…”.Potem pa lepega dne udari kot strela iz jasnega in človek potone.Res , da bo čas pokazal in dokazal , a vprašanja bodo ostala , pa naj se vse obrne tako ali drugače , vedno bo ostal madež in nezaupanje , previdnost in najbrž bo tarča za marsikaj .A tudi Oni obsojajo brez pomislekov – pravijo , da je bolje vztrajati in trpeti , kot pa reči Ne in končati , ter začeti vse skupaj na novo.Tako bo moral tudi eden izmed njih skozi “obtoževanje in izobčenost” , pa naj vidi in skusi kako je ko s prstom kažejo nate.Tudi sam sem bil na začetku vse samo človek ne in zdaj se dogaja enemu izmed te tako čiste , brezgrešne družbe.Morda bodo vso zadevo nekako “skrili” ali celo poravnali , morda bodo “izginili” dokazi , a današnje stanje v družbi je takšno.Nekateri lahko počno skoraj vse ali celo vse , eni pa kot Oni pravijo ne obstajamo oz. smo anomalija družbe in nam jemljejo pravice . Oni pa Zlorabljajo in potem še rečejo :” So si vse izmislili.”

Ja si je preiskovalna sodnica tudi vse izmislila , ko je izrekla ukrep približevanja , kaj pravite , je pa res “domišljava” ta sodnica?Bere preveč knjig in gleda neko komercialno televizijo.

Ja ampak dim se še vedno kadi ( in pogorišče ostaja ) , za vedno zaznamovano.

Hvala.

  • Share/Bookmark

Kategorija: Aktualno, Globina duše

Prav posebno darilo

4 komentarjev 29.05.2007 samoocka

                                          p5260382.JPG

Sobota in lep sončen dan , poln topline , sproščenosti in druženja in da ne pozabim dobil sem tri lepa darila.A o tem pozneje , na vrsti sta slavljenca , ki jima je bila namenjena torta ( glej sliko ), če dodam da je bila zeeelo dobra in iz dveh okusov in sploh malce posebna , ampak … mljask. A sedaj k darilom , ki jih eni gledajo skoz oči vrednosti v denarju , drugi pa spet skoz oči prijateljstva in “malih” toda ogromnih pozornosti.Najlepše darilo , ki ga lahko daš si ti sam in najlepše kar lahko dobiš je družba prijateljev , ki te s tem ko praznujejo s teboj še posebej počastijo.Najbolj enostavno se je opravičiti , nekoga prikrajšati za svojo družbo.Res , da je majhno darilo , majhna pozornost željena , posebej v otroških očeh , a sproščena družba vrstnikov je še boljše in lepše darilo. Kako prijetno je stati ob torti , ko ti zapoje zbrana družba in si najpomembnejši tisti hip, tisti dan , kako gre v slast torta , ko jo ješ v veliki družbi razigranih prijateljev.To je tvoj dan . In to je že eno od daril , ki sem jih dobil – prijetna družba prijateljic in naših otrok, prijeten vrvež pozno pomladnega dne , neke uverture v poletje in počitnice , ko se bomo lahko malce oddahnili.

                                                      p52603861.jpg

A tu je najlepše darilo , ki ga lahko dobiš in to je nasmeh sreče in tiste iskrice v očeh , ko je vse tako lepo in veselo.Rad imam ljudi , ki znajo pokazati svojo srečo in jo deliti .In ni lepšega , kadar je zadovoljen otrok .Že tako morajo kdaj potrpeti in se zadovoljiti s tem , kar smo jim sposobni nuditi , a to da so ob takih trenutkih oni Najpomembnejši , ter da jim damo vedeti , da je to njihov dan je eno tistih daril , ki jih ne merimo z denarjem ampak z nasmehom na otroškem licu.

Želim si čimveč takih daril , takih trenutkov , ko se sprostimo in si napolnimo Življenje tudi s prijetnimi dogodki in smehom .

Ja vse se je začelo s “solzicami” in strahom , da vreme ne bo “ta pravo” ; pa je zdržalo vreme in se je končalo s smehom , veseljem in … ( nekaterih stvari enostavno ne moremo opisati z besedami , moramo jih doživeti , jih shraniti v skrit kotiček lepih doživetij).

            ZATO HVALA VSEM , KI STE SPREMENILI “SOLZICE” V NASMEH .

Hvala očetu  za peko , sestrama za pomoč in torto , vsem za gostoljubnost in a lahko to ponovimo še kakšno krat , refošk pa :” Rad bi spoznal “sod” iz katerega je natočen.”

                                            Hvala še enkrat za ta prav posebna darila.

  • Share/Bookmark

Kategorija: Iskrice v očeh, Naši Otroci

“Brezplačno šolstvo…”

Dodaj komentar 29.05.2007 samoocka

Ob tem pojmu se vprašam kaj je tu sploh brezplačnega?Šolske potrebščine plačujemo starši,pa popoldansko varstvo , pa kosila in malice.Plačujemo tudi strokovne sodelavce ( učitelje) in sicer iz posebne postavke pri plači.Tako , da ne moremo govoriti o “brezplačni šoli”.Tega niti nikoli ni bilo , razen za nekatere , ki se s tem javno pohvalijo , zraven pa ne povedo , da so ali veliki veleposestniki ali pa S.P.-ji , pa tudi takšni , ki izkoristijo sistem se najdejo.

Še v prejšni državi to ni obstajalo , ali pa je bilo podobno, s to razliko , da smo več generacij uporabljali iste učbenike in je bilo zelo malo delovnoh zvezkov , smo bolj pisali in tako trenirali pravopis.Tudi nekakšnih šol v naravi ni bilo, pa ekskurzij ( ko ne veš čemu so sploh namenjene) ni bilo.Saj res , da takrat ni bilo raznih agencij .pa zasebnikov z avtobusi, pa še kaj…

A ja saj res tako mimogrede , vam je najbrž znano, da s plačilom ekskurzije plačate le to tudi strokovnim sodelavcem?

Pa pustimo to za drugič.Poglejmo raje strošek za Prvošolčka , sem sem vštel le nujne stvari , take ,ki so obvezne:

*delovni zvezki ( po priloženem seznamu , ki ga dobimo starši) = 82,50 €

* potrebščine po izbiri učiteljev   = 39,50 €

* šolska torba pa se cene gibljejo od 30€ pa do 60€ ali več

To nekako nanese od 160€ pa tudi do 250€ , ko priračunamo stroške kosil , malic in popoldanskega varstva , da oblačila nekako potisnemo na stran.

Sicer za prvi razred brezplačno sposodijo dve ( 2 ) knjigi – učbenika , a če jo vaš prvošolček poškoduje jo plačate po ceni nove .No mimogrede , da ne bo pomote to tudi ni brezplačno , spomnite se sklada v katerega daste vsak mesec pri plači.

Tako , da ne bi o brezplačni šoli , ki je zgolj iluzija , ki pa marsikoga preslepi , toda realnost je drugačna , včasih prav “tragična” , zato moramo poiskati način , za rešitev teh stisk.

Vprašanje :” Ali bi darovali En (1) € , če bi kakšno podjetje ali organizacija dodala Dva(2) €  , k vašemu enemu?”  Velja razmisliti in morda se bo zganilo kakšno podjetje in bo akcija možna.

Razmislimo malo in Hvala Slovenija , ker se v tebi še najdejo ljudje dobrega srca.

  • Share/Bookmark

Kategorija: Aktualno, Cinizmi

Bolečina

1 komentar 21.05.2007 samoocka

Zgodilo se je na današnji dan pred 25 leti , a še danes je v meni in ob teh dneh vrta še posebej močno.Kako je ko doživiš prometno nesrečo v kateri nekdo umre in je ta oseba je tvoj brat , ti pa ostaneš “nekako” nepoškodovan ( razen odrgnin , modric in Velike rane na duši).

Človek bi rekel , da me tisti Mož tam zgoraj ne mara preveč .Morda se pa norčuje , to ve le on.Komaj sem nekako premagal bolezen mi je vzel …vzel mi je Življenje , kajti tisti hip sem umrl v sebi , želel sem si da bi bil tisto jaz.

Manj bi bolelo to kar se je zgodilo pozneje.Bilo bi manj obsojanja in poniževanj, ki s strani ene osebe v družini traja še danes.V njegovih očeh sem nesposobnež , ki je preživel na račun njegovega ljubljenca.Ni moj oče ( je žal že pokojen) , zanj sem nekako nehal obstajati , ko  sta se po tej nesreči z mamo  dokončno razšla.Takrat sem drugič umrl v sebi.K sreči se bolezen ni več pojavila v obliki nekaj tedenskega zdravljenja v UKC-ju .Začel sem se ukvarjati s športom in dosegati rezultate , v srednji šoli sem imel celo status in nič privilegijev a sem šolanje zaključil z odliko.V četrtem letniku pa se mi je svet spet postavil na glavo in moral sem stvari zastaviti na novo.Zaradi poškodbe živca sem moral prenehati s vrhunskim športom in mojo veliko strastjo plesom .Ja ples je bil poglavje zase.Bil mi je v veliko pomoč pri doseganju mojih športnih zmag.Bil je sprostitev in zelo dober kondicijski trening.Seveda pa sem tako spoznal svojo veliko ljubezen ( kdo ve kje je zdaj?).

Spet sem ležal doma in hodil na preiskave in terapije , a našel sem smisel v fotografiji , ter v skrbi za druge.Pomagal sem in še danes pomagam v Invalidski organizaciji, zadne čase prevsem pri organizacijsko-tehničnih zadevah , pomagal sem tudi pri ustanavljanju ( tako , da mi nastanek društva in borba za statusne pravice ni neznanka).

Po odslužitvi “kadrovskega roka” , kot so ga imenovali sem se posvetil poklicu in popotovanjem, ter goram.Nikoli nisem “potrjeval vrhov” , plezal sem zase , za dušo,veščine sem prinesel iz “vojske” , potem pa sem jih s pridom izkoristil .Posvetil sem se tudi fotografiji, kar gojim še danes  in sem” zastrupil” že otroka.

Ja otroka sta moje Sonce in včasih tudi Nevihtna oblaka , a tako saj vem da se nekaj dogaja.Sta najlepše , kar se mi je v Življenju zgodilo in včasih si zaželim, da bi imel večjo družino , ter da bi v naše Življenje prišla Ona , ki bi nas sprejela in se zavedala naše Neponovljivosti in Enkratnosti , ter nas ne bi tlačila v nek predalček.Bilo bi prelepo ( kolega bi rekel -če bi bilo lepše bi bilo že kičasto).V družini moje mame se je rodilo osem otrok , abrahama jih je doživelo pet , zdaj pa še živijo štirje in ko pridejo skupaj…kako lepo jih je pogledati.

Zato ostaja neka bolečina , kljub lepim stvarem , a želja ostaja , se bo uresničila , pa kdo ve?Sicer pa tako mimogrede , saj smo nadpovprečna slovenska družina ( čeprav se kakšne članice/člana ne bi branili) , v naši družini živita dva cela otroka- kar veliko , a nekako opažam , da je v Enostarševskih družinah ponavadi več otrok.

Takole zdaj končujem , ta teden verjetno ne bo nobenega posta več , ta teden je samo moj , poln spominov in hkrati zahvale , za vse izkušnje in da je v mojem Življenju Ljubezen, v kakršni obliki že ( otroka , prijatelji , …morda je že tu …kdo ve morda …)

                                                 06476_59.jpg 

  • Share/Bookmark

Kategorija: Globina duše

Prav posebna deklica

2 komentarjev 19.05.2007 samoocka

Poznamo prav posebno deklico in danes nas je obiskala.Zakaj je tako posebna, kaj je takega ? Mala Nika je prava borka saj je bila že kot dojenka operirana na srčku in pred kratkim ( kakšnega pol leta ) še drugič , a to ni njena prava “bolezen” , če smem uporabiti ta izraz ( ne zdi se mi ravno primeren ), je posledica njenega pravega stanja , tega da se je rodila z Dawnovim sindromom.A to veva jaz in njeni starši , bolje njen očka.Mojih otrok ne zanima vse to ( pa tudi razumela ne bi vsega tega ) , zanima ju le njena družba , to da se skupaj igrajo in ušpičijo kakšno vragolijo , da ližejo sladoled, da jim mine čas ko so skupaj.Ne gledata jo s pomilovanjem , kot naša soseda .In jutri bo spet polna vprašanj in svojih včasih prav “svojevrstnih ” mnenj- toda je naša soseda, malce nerodna včasih, a imamo jo radi , posebej otroka A vrnimo se k našim junakom So prav posrečena kombinacija in komaj čakam poletja ko bodo čofotali v bazenu pred hišo ( takim za napihnit) in ko bodo spet pogruntali nove norčije z “Mega tovornjakom”.Popoldan je minil kot bi mignil in srčki zdaj spijo vsak v svoji postelji , pred tem pa sva z njunim očkom morala obljubiti , da spet pride.Njen očka je prav poseben človek in če rečem , da mi je bil mentor na začetku moje poklicne poti ne bom lagal.Ostajama dobra prijatelja s podobno zgodbo .V šali pravi , da je “vikend samohranilec” , a si želi da bi hčerka živela z njim.Pravi , da sem sedaj jaz njegov “mentor” saj sem pravi “profi”.A naj bo kakorkoli , važno je prijateljstvo in to , da so najini sončki zdravi in srečni , pa čeprav na koncu dneva umazani in utrujeni , tako da kar popadajo v postelje.Izkušnja današnjega dne je zanimiva in če rečem pomirjujoča, ponosen sem na moja sončka kako jo vedno znova sprejmeta kot sebi enako, kako se ujamejo – ko bi nekateri odrasli imeli tako sposobnost bi bilo dosti lepše , prijetneje in izognili bi se včasih , kar “čudnim” vprašanjem in tistim pogledom , ki pravijo ” no ti ubogo dete” in se hitro obrnejo proč.Kako jih je strah takih otrok .Spomnim se časov , ko je moja hči še imela pogoste napade in je dobivala zdravila v obliki inhalacij; kar naprej smo poslušali “kako uboga , da je “,toda da bi jo kdo popestoval , to je  druga tema.Morda je to moja vzgoja , ali to da v svojem življenju srečujem mnogo invalidnih ljudi , bolnikov , invalidnih otrok – naša babi je namreč zelo dejavna pri delu v invalidski organizaciji.Morda je to , da me je izkušnja bolezni v mladosti navdala z nekim občutkom , da ni pomemben videz ampak srce.Celo neka uveljavljena slovenska rock zasedba poje”… jaz ne verjamem v telo , rad bi te videl v srce…” in otroci “vidijo v srce” , ne verjamete – dobro jih opazujte.Kako veliko se lahko naučimo o sebi ko gledamo otroke.Veselimo se že prihodnih srečanj , ko nama bo služba spet dovolila .

Hvala, za lep dan in lahko noč.

  • Share/Bookmark

Kategorija: Naši Otroci

Depra

1 komentar 18.05.2007 samoocka

Počasi me objema ,leze vame in me osvaja , kot ljubimka si želi mojega telesa in najbolj od vsega moje duše .Rada bi šla vame in mi pokazala , da ima nadzor in mi demonstrirala mojo nemoč , ko mi gre skoz moje misli , s tistimi dolgimi prsti samopomilovanja in vnaša vame apatičnost.

Počasi mi pritiska poljub na moja tresoča usta in njen nasmeh vzame mojega , ko spoznam , da me ima , da ji ne morem ubežati.Moje roke niso sposobne premakniti prsta , niso sposobne pobožati njenega lica , ko leži tam ob meni v vsem svojem sijaju , vabljiva.Rad bi ji zdrsnil skoz lase , rad bi občutil vonj njenih las , a ne zmorem vdihniti , popolnoma sem otopel , moji občutki so odmrli tisti trenutek , ko je legla k meni in sedaj…Njen smeh je zmagoslaven, kot da me je zapeljala v pogubo.Rad bi pobegnil , a moje noge se ne premaknejo , moje misli bi premikale gore , toda moje telo? Leži negibno in dihanje je komaj zaznavno , ubila je mojo voljo in … njene  oči so polne nečesa , kar jemlje moč , nečesa fatalnega.

Padem na tla in se plazim komaj zaznavno , želim si proč od nje in njenega pogubnega objema, proč od misli polnih samopomilovanja in obupa , proč od tega občutka nemoči, proč…

Želim si ubežati a njen poljub , kot da je bil poln strupa, ki je omrtvil moje telo, toda nekako se plazim in se trudim premagovati ta strup v meni . Oprimem se roba postelje , a napor je neopisljiv , nadčloveški , kot da bi dvigal goro , čutim kako se borim sam s seboj in ona… Gleda me privoščljivo, nekako zasmehovalno , pomilovalno.

Toda iz globine moje biti se sliši glas , ki pravi da sem sposoben spet vstati , da sem sposoben razkleniti ta njen objem , utišati ta njen zmagoslavni smeh , se pobrati . Toda v meni še vedno vrta dvom , ki ga je vsadila vame.

Moram , zmorem in nočem teh misli , ki si jih ona želi misliti zame . Nočem njenih objemov in poležavanja v postelji , tega samopomilovanja, vdanosti v usodo in tega da ne storim ničesar.Nočem je tukaj ob sebi, pa čeprav se trudi in me vedno znova želi objeti in me imeti , mi dokazati njen prav.Nočem se gledati v njenih očeh in videti nemoč,NE!

Želim se smejati , želim se nastavljati soncu , želim te prijeti za roko prijatelj/prijateljica in ti reči , da mi je lepo s teboj.

Ona pa naj se gre tja v kot kujat in se samopomilovat , če želi , le mene naj pusti pri miru.Ne želim si njenih objemov , raje imam objeme svojim otrok , nočem njenih strupenih poljubov , raje imam poljub nove ljubezni , ki se budi nakje v meni, raje se pogledam v tvoje oči Življenje in vidim smejoči obraz , ki ga poznam , ne pa tujca , ki…

A vsake toliko me bo objela in me želela le za kratek hip , vedno znova se bo vrnila , a ne dam ji zadovoljstva , ne dam ji svojega objema.

Želim si , da bi končno razumela , da nima časa zanjo , ta “moja” Depra.Budi se jutro in moja sončka sta zlezla k meni , kot da ji hočeta pokazati , da zanjo ni prostora v naši družbi , ni časa za to da bi se ukvarjali z njo.

Toda nekega dne bo spet poskusila. Naj kar izvoli.

  • Share/Bookmark

Kategorija: Globina duše

“62,59€”

1 komentar 16.05.2007 samoocka

Veliko , ki vas prebira te poste veste , kaj pomeni ta znesek ( 62,59€), za ostale pa le tole; to je znesek preživnine , ki ga izplačuje Jamstveni in Preživninski sklad RS (JPSRS) za starostno skupino do 6 let ( pri nas se ta znesek podvoji). A pri nas ima ta znesek še en pomen , to je znesek otroškega dodatka ( za oba otroka).

A ta mesec se niti en od teh zneskov ni znašel na našem TRR-ju.Ni bilo nakazila preživnine ( za dva meseca) in izostal je tudi otroški dodatek, čeprav imam veljavno odločbo.

A tako pač je ,ko birokrati opravljajo svoje delo hladno in samozadostno.Človek dobi občutek , da smo mi zaradi njih in ne oni zaradi nas.Sprašujem se ali ni med njimi tudi Enostarševcev ali pa so nekako zaobšli sistem in ga izkoriščajo; seveda v škodo nas in naših otrok.Sklenil sem počaksti še kakšen dan in potem…

Lahko , da začnem izvršbeni postopek , pa bomo videli.Tako iz principa , da vidimo ali veljajo “pravila” za vse , ali le za “ta navadne”.Ker pa spremljam dogajanje ugotavljam , da je vedno več podobnih ali celo hujših primerov.

Mamica ostane brez dodatka za nego prav posebne sončice, oni pa o neki ”probremenjenosti” , o tem da bi pokazali svoj čut za socialo pa ,… ga sploh imajo?Ja ti CSD-ji , ta “socialna”; ali nam boste kdaj popolnoma prisluhnili, ali pa nas imate le za “nujno zlo” , kot da smo vsi enaki , kot da ni med nami tudi takšnih , ki bi potrebovali prednostno obravnavo ( a kaj ko prošnje nimajo “obrazov”).

Sicer pa nekdo je nekoč izjavil , da smo neka anomalija družbe, a ta isti je imel ”nestrpne” izjave tudi do drugih .Bo aktualna ministrica zmogla najti rešitve in predvsem voljo? To bo pokazal čas , a ji ga nekako zmanjkuje.Morda lahko upamo , da bo prisluhnila Varuhinja človekovih pravic.A za zdaj dlje , kot do besed in obljub ni prišla.

Bomo sploh dočakali Varuha/Varuhinjo Otrokovih pravic?

Glede na problematiko je rok že zdavnaj potekel.Vsi govorijo o preprečevanju nasilja v družini , o pomoči družini.Kaj pa o nasilju nad družino?A vprašanje se postavlja ali nas morda sploh imajo za družine ?Nekdo nas nima, upam da se ignoranca ne bo razširila in nadaljevala.

Srčno upam, da Vidve s Saro uredita stvari v svojo korist in dobita kar vama gre, drugače pa morda vama lahko kako pomagam.Mi bomo nekako zmogli , a morda se bodo stvari uredile brez večjih zapletov.V vsej zadevi gre za princip in ta je da bi morala “institucija” države težiti k izpolnjevanju obveznosti , ne pa se zatekati k ignoranci .

A žal vedno znova ostaja “grenak” priokus , da institucije , ki bi morale stati na naši strani , stojijo na drugem bregu vmes pa je porušen most in ob njem spolska brv ignorance.

Hvala, bodite to kar ste , odločni in neomajni . 

  • Share/Bookmark

Kategorija: Aktualno, Cinizmi

Očetova bolečina

Dodaj komentar 15.05.2007 samoocka

Oče je prišel domov iz nočne in namesto jutranje kavice in objema hčere in žene , ga je pričakalo prazno stanovanje.Kot da ne bi nikoli imel žene in hčere, kot da ne bi nikoli nič obstajalo.

Praznina in bolečina.

Prazne omare , prazno stanovanje in sto , ne tisoče vprašanj in nobenega odgovorov , vsaj takih , ki bi kaj povedali.Ni vedel kje sta, kaj je z njima . A to ni bil konec “nočne more”, ki si je nihče ne želi doživeti.Ko je prišel na banko – spraznjen račun , bil je oropan vsega.Hčere in sredstev za življenje , bil je na tleh.Institucije so na začetku “zatajile” in predolgo popuščale materi , jo celo nekako zaščitile pri tem.Toda s pomočjo pravih ljudi predvsem pa s svojo veliko voljo in željo po hčerki in zaščiti le te je dosegel , da so se stvari začele urejati in se na koncu tudi uredile v prid hčerke.Seveda pa so ostale traume , ki jih bo nosila vse življenje , a s pravilnim pristopom ji bo omogočeno normalno življenje.

Seveda pa je to dokaz , da se sodna praksa in pristop CSD do tega , da priznajo Očetu sposobnost , primernost za skrb in vzgojo otrok, spreminjajo in se upoštevajo koristi otrok. Najbrž bo kmalu mimo čas , ko bodo sodišča nehala s avtomatizmom in bodo do nas očetov spremenila obnašanje in bodo imele v mislih le dobrobit otrok.

Tudi sam sem ostal sam z otrokoma in do dokončne ureditve razmer sem se bal , da bi ju mati odpeljala iz vrtca , tja kamor je odšla.V okolje , ki je polno alkohola , nasilja in neurejenosti ( s novim partnerjem sta namreč živela v hiši , ki je bila vseprej kot to) .Imel sem podporo CSD , a sodišče se žal tu ni izkazalo ( ni izdalo začasne odredbe) in bi otroka mati lahko odpeljalo iz vrtca.Toda nekaj težav bo še vedno ostalo in CSD -ji nas spremljajo bolj , kot druge starše , smo pač zaznamovani s predsodkom , da nismo sposobni skrbeti za otroke. Pa jim dokazujemo nasprotno in vedno več nas bo.

Čeprav smo deležni večjega nadzora s straniCSD-ja , pa jim dokazujemo , da smo sposobni in vestni roditelji.

Zgodba ki jo opisujem na začetku je povzeta po enem izmed slovenskih tednikov , je pa malo čudno ko na eni strani prej omenjajo kako se splača biti samohranilec . Ja saj se splača  , dobiš 10% večje otroške,morda cenejši vrtec, kakšen dan dopusta ( ko bi ga le lahko izkoristil) in nadzor CSD-ja.  Pa ne bi zdaj o tem.A tako pisanje nekako ne sovpada s pisanjem o bolečini Očeta , o njegovi borbi in uspehu , a kaj ko nekaj strani prej preberemo hvalisanje o “dobrem” življenju samohranilcev , o tem kako smo nezaželeni v eni od Cerkva , pa še kaj se najde, same cvetke in prirejena dejstva. A o tem naslednjič.

  • Share/Bookmark

Kategorija: Aktualno

Ob tednu družin

1 komentar 14.05.2007 samoocka

 bdutsuppv_flower_xxl1.jpg

Vsem slovenskim družinam tako tistim z obema staršema ,posebej pa tistim Enostarševskim želim, da ta teden , kakor tudi vse tedne v letu , preživite v duhu razumevanja , sproščenosti in zavedanja , da je potrebno od časa do časa najti trenutek in skupaj početi to , kar nas veseli.Preberimo pravljico s svojimi najmljajšimi , posvetiimo se šolarjem in njihovi učenosti , usedimo  se in imejmo skupno kosilo , pojdimo kam v naravo , … skratka bodimo družina .

  • Share/Bookmark

Kategorija: Aktualno

Moja velika plača

16 komentarjev 13.05.2007 samoocka

Zaupal vam bo skrivnost in kdor želi me lahko kamenja , pljune name in reče , da si je ne zaslužim. Imam veliko plačo.Saj si je ne zaslužim , zaslužim si večjo, tako kot jo imajo avstrijski kolegi, zaslužim si njihove bonitete in status državnega uslužbenca , urejene razmere za delo in možnost koriščenje dopusta , zmanšanje nadurnega dela in kakšen prost vikend.

Moja plača je ogromna , a žal ne bo vsa štela za pokonjinsko osnovo , ker je skoraj polovico sestavljajo dodatki.Kaj če zbolim, kaj če se poškodujem, kaj če izgubim zdravstveno sposobnost ( izgubim skupino ) ? Ja najbrž ne smem zbolet , se poškodovat ( samo v službi ) in Bog ne daj , da zgubim zdravstveno sposobnost.

In potem adijo moja “ogromna” plača , ta tako kritizirana stvar , tako v nebo vpijoča in moteča . In moti vedno več  ljudi , pa naj jih .Imeli so priložnost in glej ga zlomka še vedno imajo priložnost, da postanejo Strojevodje. Potem pa ,bajna plača,kup ugodnosti, ki pa si jih ne bo zaslužil , na podarili mu jih bodo . Za otroke pa brezplačni vrtec, univerzalni otroški dodatek in živel boš brezskrbno in dolgo življenje , če …

… te ne ubije azbestoza,elektrika,če ne boš umrl v naletu na cestno vozilo ( tovornjak ), v iztirjenju ( nalet na skalovje,plaz, drevo in podrte telefonske drogove)  in bog ne daj v trčenju vlakov. Najbrž boš vsaj trikrat povozil Človeško bitje ( najpogosteje samomorilca ) , imel nekaj naletov na cestna vozila, nekaj preprečitev le-tega in kaj drugega kar ti bo dalo misliti.

Toda imel boš bajno plačo , ki bo odtehtala vse to . Ja v denarju je vse!? Pa kaj zato , če včasih opraviš potrebo , kar med vožnjo ( vsaj ta malo ) , da o odmoru med delom , ki ga tako opevate ne govorimo .Veste večina delavcev ima kakšno čajno kuhinjo ali vsaj nek lokal , da se v miru vsede in poje ali samo kaj popije , se za trenutek sprosti. Pri nas je malo drugače , včasih moraš celo zelo lepo prositi ali celo zaiti v spor , da lahko izkoristiš vse to. Večinoma so ljudje , ki odločajo o tem , kar človeški a najdejo se ekstremi in ti … ne bom o tem.

A ljudi najbolj moti moja plača , joj ko je ne bi bilo , bi bili kar “v redu” ljudje , tako pa smo včasih vse prej kot človeška bitja.Pa kaj zato.Rad bi videl , kaj bi taisti ljudje porekli , da delamo nadure vsak mesec , da imamo redke proste vikende ( od petka popoldan do ponedeljka zjutraj ) , a najbrž bi ostali na istem , mi bi bili še vedno krivi za vse “slabo” v njihovih življenjih, za vse slabo v naši družbi in najbrž me bo kdo celo ozmerjal za “strojevodsko govno” , ki išče same mehke hruške . Pa naj me , mi pa paše ko komu pomagam in postanem ventil , kjer si prazni tisto negativno .A ni čudovito ? Namesto , da zganja “hudiča” doma , ga bo pa nad mano in mojo “ogromno” plačo.

In če boste slučajno srečali človeka , ki nosi pokrivalo povlečeno globoko na obraz , sončna očala in strahoma pogleduje naokrog , sem to jaz in pozor , tisto za mano je pa moja plača , ja tista v diorjevi izbrani kolekciji.

Hvala , zdaj pa lop po meni , le moje “ogromne plače se izogibajte , ta pa “vžge” je le težka.

  • Share/Bookmark

Kategorija: Cinizmi

Nazaj